Štrudlji ali zavitki

Der Strudel v nemščini pomeni vrtinec, pravzaprav nekaj kar se zavije, torej zavitek. Štrudlje torej praviloma zavijemo, če pa plasti testa naložimo vzporedno, izmenjaje s plastjo nadeva, je to bolj. gibanica, ali po nemško die Schichtkuche, kar pomeni sladica iz plasti. Beseda gibanica, pa po etimološki razlagi nima izvora v gibanju ampak izvira iz Egipta, kjer v egipčanski arabščini beseda gibna pomeni sir. To razlago sem našla v angleški wikipediji, kjer je zapisana ob srbski gibanici. Medtem, ko me je slovenska navedla k temu, da bi morda poimenovanje gibanica lahko izviralo tudi iz prekmurske besede za testo – gübe.

Danes sem torej pripravljala štrudlje. In to iz polnozrnatega testa, ki ga dobimo v trgovini. Je bolj zdravo, pa tudi nekako bolj kompaktno in čudovito zaokroži nadev v zavitku. V pakiranju je bilo pet pol, torej sem pripravila pet zavitkov. In to različnih, da si lahko gostje po kosilu izberejo svojega, najbliže svojemu okusu. Osnovni nadevi so bili sirov, bučni, jabolčni in hruškov.

Recepte za te štrudlje sem bolj ali manj že zapisala v tem blogu, ogledate si jih lahko na naslednjih povezavah:

(1) Sirov štrudelj

(Sirov nadev lahko pripravimo po receptu, ki je uporabljen za sirov štrudelj z muškatno bučo)

(2) Sirov štrudelj s hruškami

(Tokrat sem ga pripravljala s skuto, objavljena pa je bila že rahla različica s smetano)

(3) Sirov štrudelj z muškatno bučo

(4) Bučno jabolčni štrudelj

(Recept je podoben tistemu za bučni štrudelj, le da bučam primešamo še naribana jabolka)

(5) Jabolčno hruškov štrudelj

(Recept za zadnjega je podoben tistemu za jabolčni štrudelj, le da jabolčni masi primešamo še na lističe narezane hruške. Jabolčni nadev lahko pripravimo po receptu, ki je uporabljen za gibanico - del polnila, ki je iz jabolk.)

Je zapleteno, ali ne. Me je pa pripeljalo do spoznanja, da še nisem objavila recepta za navadni sirov ali jabolčni štrudelj. Objavim čimprej, da ne bo kuhalnih zadreg.

Biftek z jurčki

Za biftek rabimo govejo pljučno pečenko. Mesar nam bo odrezal lep kos, moramo pa jo kupiti nekaj dni pred peko. Meso moramo namreč popreje takšno dobo držati v paci, da je še bolj voljno in se kot tako topi v ustih. Marinade se običajno lotimo na način, da biftke posolimo, popopramo in namazane z olivnim oljem zlagamo v posodo. Po vrhu jih prekrijemo s prozorno gospodinjsko folijo tako, da iztisnemo zrak, posodo pa čim bolj zatesnimo. Zrezke lahko zložimo tudi v primerno polivinilno vrečko iz katere iztisnemo zrak. V marinadi naj bo meso vsaj en dan, tako lahko počaka tudi en teden. Sem pa v stanciji Menghetti srečala še en način predpriprave tovrstnega mesa. Tam so ga imeli tri dni v suhi marinadi iz zelišč in soli, ki je posrkala tekočino iz mesa. Biftki so bili zares izjemni. Enkrat se lotim tudi tega poskusa. Če pa slučajno nimamo časa za predpripravo, pri mesarju enostavno kupimo že marinirane biftke.

v olju marinirani biftki goveje pljučne pečenke

oljčno olje

jurčki

česen

peteršilj

sol, poper

malo sladke smetane

V kozici na oljčnem olju prepražimo na lističe narezan česen in na enak način narezane jurčke, dodamo malo vode, sol, poper in peteršilj in jih dušimo dvajset minut. Na koncu jih obogatimo še z malce sladke smetane in prav na koncu še z nekaj kapljami ekstra deviškega oljčnega olja. Proti koncu kuhanja omake (zaradi sočasnega končanja priprave) marinirane biftke denemo na teflonsko ponev in jih na vsaki strani pečemo dve do tri minute, odvisno od njihove debeline in želene prepečenosti. Ko so pečeni jih denemo na krožnik, kjer naj še kaki dve minuti počivajo. Na krožnik denemo biftek in jurčkovo omako ločeno. tako da si lahko vsak sam dozira mešanje teh dveh prefinjenih okusov. Pri nas smo ju danes užili skupaj s pire krompirjem (in kozarčkom merlota).

Temna rižota s suhimi jurčki in radičem

V nedeljo je vedno dilema. Ali do mesarja v sosednjem kraju, ali pripraviti kosilo iz sestavin, ki so na razpolago doma. Prejšnjo nedeljo sem se odločila za drugo. Po mislih sta se mi podili dve jedi, ki jih klasično pripravim, ko nimam idej. Na srečo je na plano s svojim predlogom prišel John in z nekaj sestavljanja okusov v mislih sva prišla do tele različice rižote. Izjemno okusna kombinacija!

Za dve osebi

oljčno olje

200 g riža za domače jedi

15 g suhih jurčkov

nekaj listov radiča tarvisiano (lahko je tudi palla rossa)

½ dl belega suhega vina

sol, poper

malo svežega timijana in origana

svež peteršilj

Suhe jurčke za 10 minut namočimo v vodo. Na oljčno olje najprej denemo odcejene suhe jurčke, nekajkrat zakrožimo s kuhalnico in preko vlijemo vino. Mešamo, da tekočina izpari in jurčke umaknemo na polovico ponve. Na drugi polovici prepražimo riž, da postekleni. Vse skupaj premešamo in zalijemo z vodo (razmerje riž : voda je 1 : 2). Majhen del vode lahko zamenjamo s tekočino, v kateri so se namakali suhi jurčki. A bodimo previdni, okus te tekočine ima močan okus in lahko pokvari prefinjen okus končne jedi. Rižoto začinimo, premešamo in kuhamo 15 minut na majhnem ognju. Dodamo narezan radič in kuhamo še 5 minut. Celotna dolžina kuhanja je seveda odvisna od riža. Zato proti koncu vsake toliko poskusimo, da ujamemo trenutek, ko riž ni več trd in še ne razkuhan.

Parmezan po rižoti naribamo po okusu, lahko tudi ne.

Kolač z jabolki in skuto

Imela sem jabolka. Imela sem skuto. In štiri jajca za porabit. In ravno slučajno sem pri Johnovi mami polistala po neki kuharski knjigi, ki mi je pritegnila pogled na knjižni polici. Recepta, ki je vključil želene sestavine, sicer nisem našla na knjižnih straneh, ampak zataknjenega med platnice knjige na izrezku iz nekega časopisa. Malo sem ga priredila po svoje. V original receptu je bilo nekaj več sladkorja, poleg tega pa še cimet in naribana limonina lupinica. Jaz sem si omislila manj sladkega in bolj natur okusa, brez dodanih začimb. Poleg tega sem dodala še nekaj skute in rozin.

V resnici bo prišel nekaj debelejši, kot je na spodnji sliki. Jaz sem imela jajce manj (zato sem v testo dela tudi proporcionalno manj ostalih sestavin) in pekač z nekoliko večjim obodom.

Za pekač premera 26 cm

4 jajca

200 g moke

100 g sladkorja

1 vaniljin sladkor

150 g masla

1 kg jabolk

½ dl vina

250 g skute

½ šilca ruma

pest rozin

Jabolka olupimo, izkoščičimo in narežemo na rezine. Dušimo jih skupaj z vinom in rumom toliko, da se zmehčajo. Dodamo še rozine in ko se jabolka ohladijo vmešamo še skuto. Beljake stepemo v sneg. Jajca, maslo in sladkorja penasto umešamo. Previdno vmešamo še presejano moko in sneg. Polovico testa vlijemo v namaščen pekač in ga pečemo pet minut na 180 stopinjah. Na testo razporedimo dušena jabolka s skuto in po vrhu prelijemo s preostalim testom. Testo poravnamo in pečemo še približno pol ure (odvisno od pečice).

Pečena jabolka

John si je danes zaželel pečenih jabolk. Prav presenetil me je, ker je vedel, da gredo vanje orehi, mandlji in med. Moram reči, da sem se nekaj časa upirala pripravi, ker sem bila danes bolj opredeljena za branje. Pa sem vseeno popustila in se lotila mletja in dolbenja. Pravzaprav se je za njih pripravo ponudil tudi on, pa saj veste, včasih dvomimo o kuharskih sposobnostih močnejšega spola.

Med recepti, po katerih sem brskala po netu, sem poleg spodnjih sestavin zasledila tudi cimet in limonino lupinico. Jaz sem jih tokrat izpustila, dodala pa sem rum. Manjkala mi je tudi smetana za povrh. No pa nič hudega, tako je bilo bolj zdravo.

Pravijo, da so tako pečena jabolka doma iz Štajerske, tista kuhana v sladkornem sirupu pa iz Turčije. No, zame iz Bosne (tufahije), ker je bliže in, ker sem jih tam prvič okusila.

Za dve osebi

2 večji jabolki

2 žlici orehovih jedrc

2 žlici mandljev

2 žlički marmelade

2 žlički medu

2 žlički rozin

½ šilca ruma

Jabolka operemo, obrišemo in izdolbemo peščišče tako, da ga na dnu ne preluknjamo (mušico pustimo). Denemo jih v pekač na peki papir. Zmeljemo orehe in mandlje ter jih zmešamo z marmelado, medom in rozinami, ki smo jih prej za nekaj časa namočili v rum. Jabolka nadevamo s filo in jih pečemo na 180 stopinjah 40 minut. Nekateri nanje položijo še košček masla, Johna pa pravi, da bi jih po vrhu zalival z izcejeno tekočino.