Bučna juha s čebulno kronco

Juha je bila drugi hod čudovite večerje naše gostiteljice. Večerja se je začela s tremi namazi, nadaljevala z bučno juho, nato še s svinjsko ribico s prilogami, zaključila pa se je s kostanjevim pirejem. Objavljam kar originalno besedilo kuharice.

Bučna juha

kokosova mast

čebula

korenje

bučka

paradižnik

hokaido buča

sol, poper

ingver

kurkuma

lovorjev list

»Bučna juha je pripravljena verjetno podobno, kot kakšna že objavljena v tem blogu. Vedno jo delam po istem kopitu. Prepražim čebulo (tokrat na kokosovi masti) in potem sproti ko režem različno zelenjavo, dodajam korenček, bučko, obvezno kakšen dobro zrel domač paradižnik če je, lahko tudi kakšen krompirček, ter seveda bučo. Tokrat hokaido. Malo posolim, dodam malo popra, ingverja in kurkume. Pri nobeni juhi ne pozabim na lovor. Meni paše v vsako juho in ga obvezno dodam. Zaprem poklopec ekonom lonca in kuham zelo kratek čas. Ta moj ekonom lonec je res zlat. Ko je kuhano, najprej izgubljam živce, ker včasih ne najdem lovorjevega lista, sploh, če je kaj več zelene zelenjave. Zmiksam s paličnim in fertik. Ponavadi na koncu vlijem v juho malo mleka ali pa kar sladke smetane, odvisno tudi od tega, kako gosta juha je.«

Čebulno gnezdece

čebula

kokosova mast

rjav sladkor

»Tokrat je juha dobila še modni dodatek v obliki čebulnega gnezdeca oz. lepše rečeno kronce. Za vsako porcijo juhe računamo eno srednjo do manjšo čebulo, ki jo narežemo (ni treba tako vešče kot Julia) in počasi pražimo na kokosovi masti, dokler ne postane res lepo zlata oz. že malo rjavkasta in suha. Potem na srednjem ognju čebulo rahlo potresemo z rjavim sladkorjem. Ravno toliko, da ne bi čisto otrdela kot karamel, ampak za okus in da vseeno malo otrdi in ni več tako cunjasta. Še toplo oblikujemo v gnezda, za vsak slučaj, ker vnaprej težko vemo, kako bo sladkor prijel in kako trdo bo, ko se ohladi.

Na juho položimo gnezdece/kronco in za vizualni učinek (in tudi okus) se lahko še igramo z narezanim drobnjakom in sesekljanim svežim peteršiljem, skupaj z baziliko. Nič ne bi bilo narobe tudi, če bi na koncu pokapali s par kapljicami prave balzamične kreme. To me spomni na staro mamo, ki je v razne mineštre in ajmohte vedno dala par kapljic vinskega kisa.«