Sadna kupa. Pojem sadne kupe v moji rani mladosti
je bil na belviju. To je v Hotelu Bellevue nad Halo Tivoli, kjer je svoj čas
domovala gostinska šola. Tam smo se srečevali z mojim dedkom, ko smo prišli
vsak pol poti na sprehod in na prijetno druženje. Najljubša od ponudbe mi je
bila sadna kupa. Spomnim se, da je bilo v njej včasih tudi mešano sadje iz konzerve.
Takrat nič hudega, celo dobro se nam je zdelo, da je v kozarec zašla kakšna
zahodna konzerva. Na sadju obvezno kepica sladoleda in sveže stepena sladka
smetana.
Največjo sadno kupo pa sem okusila v Londonu, tudi
še v mlajših časih. Bilo je v eni izmed verižnih restavracij (ki so se nam tudi
takrat v socializmu pri nas zdele fajn) in kupa se je imenovala Knickelbockel
glory, ali nekaj podobnega. Impozantno, ali ne? Takšno ime imam v spominu, čeprav
se mi zdi sumljivo, ker mi v guglu takšna črkovna zveza ne obrodi sadov.
mešano sezonsko sadje
sladoled
stepena sladka smetana
Zelo preprosto. V kozarec najprej naložimo mešano sadje, nato zaoblimo kepico sladoleda in po vrhu naložimo še smetano. Za naše veselje lahko vanjo vtaknemo še kakšen vafel ali pa pisan dežniček. Možni so tudi kakšni ognjemeti ali kaj podobnega, vse je stvar domišljije in priložnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar