Pečena jabolka

John si je danes zaželel pečenih jabolk. Prav presenetil me je, ker je vedel, da gredo vanje orehi, mandlji in med. Moram reči, da sem se nekaj časa upirala pripravi, ker sem bila danes bolj opredeljena za branje. Pa sem vseeno popustila in se lotila mletja in dolbenja. Pravzaprav se je za njih pripravo ponudil tudi on, pa saj veste, včasih dvomimo o kuharskih sposobnostih močnejšega spola.

Med recepti, po katerih sem brskala po netu, sem poleg spodnjih sestavin zasledila tudi cimet in limonino lupinico. Jaz sem jih tokrat izpustila, dodala pa sem rum. Manjkala mi je tudi smetana za povrh. No pa nič hudega, tako je bilo bolj zdravo.

Pravijo, da so tako pečena jabolka doma iz Štajerske, tista kuhana v sladkornem sirupu pa iz Turčije. No, zame iz Bosne (tufahije), ker je bliže in, ker sem jih tam prvič okusila.

Za dve osebi

2 večji jabolki

2 žlici orehovih jedrc

2 žlici mandljev

2 žlički marmelade

2 žlički medu

2 žlički rozin

½ šilca ruma

Jabolka operemo, obrišemo in izdolbemo peščišče tako, da ga na dnu ne preluknjamo (mušico pustimo). Denemo jih v pekač na peki papir. Zmeljemo orehe in mandlje ter jih zmešamo z marmelado, medom in rozinami, ki smo jih prej za nekaj časa namočili v rum. Jabolka nadevamo s filo in jih pečemo na 180 stopinjah 40 minut. Nekateri nanje položijo še košček masla, Johna pa pravi, da bi jih po vrhu zalival z izcejeno tekočino.

Piščančja bedra v svežih mediteranskih začimbah

Zabatki. Po slovensko batki. Najbolje, da kupimo tiste iz proste reje z eko prehrano. Takšni bodo imeli okus, bolj podoben piščančjemu mesu, kot se ga spominjamo iz otroštva. Če smo že v letih. Naši otroci pa verjetno ne, ker so bili že deležni masovno pridelane hrane in imajo spomin nanjo.

V pečici pripravljena hrana je kuharicam izjemno prijazna. Med peko se namreč lahko posvetijo drugim opravkom po hiši, jed pa kar v pekaču postavijo na mizo in nimajo toliko dela z logistiko v zadnji minuti, ko mora biti kosilo na mizi, vsi sestavni deli naenkrat in vsi še kadeči se ravno prav skuhani ali spečeni.

piščančja bedra

krompir

oljčno olje

sveže mediteranske začimbe (rožmarin, timijan, origano)

sol, sveže mlet poper

Piščančja bedra operemo, popivnamo s papirno brisačo, nasolimo in popopramo ter jih natremo z oljčnim oljem in svežimi začimbami. Naložimo jih v pekač na peki papir in obložimo z olupljenim in narezanim krompirjem ter pokapljamo z oljčnim oljem. Denemo jih v že ogreto pečico na 180 stopinj in jih pečemo eno uro. Med peko jih lahko malo zalivamo s segreto maščobo iz dna pekača.

Zraven bo najboljša listnata solata. In belo vino.

Sarma

Tudi recept za sarmo je od Johnove mame. Običajno smo jih jedli prvega ali drugega januarja, po malo daljši noči. Spodnje količine lahko tudi zmanjšamo, če kuhamo za manj ljudi. Sicer pa so sarme jed, ki je boljša, če jo skuhamo na veliko. Nič hudega, če jih malo ostane. Naslednji dan so še boljše, prav pripravno pa je tudi, če jih nekaj zamrznemo za kakšen dan, ko se nam ne da dopoldneva preživeti v kuhinji.

glava kislega zelja

olje

80 dkg mletega mesa (žrebiček ali govedina)

panceta

20 dkg riža

2 jajci

sol, poper, začimbe po okusu

juha

obtežit in dat kuhat

počasi vret 1 ura

Mleto meso skupaj z na drobne kockice narezano panceto prepražimo na olju. Riž skuhamo skoraj do mehkega. Meso in riž zmešamo z jajci. Solimo in popramo. Začimbe dodamo po okusu. Maso zavijemo v zeljne liste, preostalo zelje narežemo. V posodo denemo na dno zelje, nato sloj sarm, spet zelja, sarm, … in zalijemo z juho. Na vrhu obtežimo, sarme naj počasi vrejo eno uro. Zraven se priležejo ajdovi žganci.

Mešani žganci

Takšne ima John najraje. Suhe, zdrobljene in ne tiste mokre v večjih kepah. Za ta mokre sem sicer tudi objavila recept v enem od prejšnjih blogov, za tele zdrobljene pa sem vprašala Johnovo mamo.

V mešanici lahko uporabimo tudi kamutovo moko. Če pa bi želeli prav ajdove, denemo vanje samo ajdovo moko.

Najboljši žganci pridejo, če semena zmeljemo sami, seveda pa moko lahko tudi kupimo.

35% ajdove moke

35% pirine moke

20% pšenične moke

10% konopljine moke

sol

olje

malo masla

malo smetane

V vrel krop vsujemo moko, takoj zatem naredimo luknjo s kuhalnico. Voda mora zaliti luknjo in malo čez. Posolimo. Če imamo veliko količino moke, žgance kuhamo 35 minut. Ko so kuhani, čim več vode odlijemo (in jo prihranimo) ter začnemo z močnim mešanjem. Vodo (ki smo jo prihranili) dodajamo zelo postopoma in pazimo, da je ne bi bilo preveč. V tem primeru namreč lahko nastanejo velike kepe, kar pa ni dobro za pričakovan izdelek. V veliki posodi segrejemo malo olja z maslom in sladko smetano (lahko je smetana, pobrana iz mleka) in na maščobo stresemo žgance. Dobro jih premešamo in postrežemo.

Jogurtov sir v olivnem olju

Tale sirček sem že nekajkrat pridelala, danes sem se ga ponovno lotila. Pravzaprav mi je žal, da sem se bloga lotila šele pred slabimi dvemi leti, po tem, ko je bilo eno veliko kuharsko obdobje kuhanja novih jedi že za mano. Zato sem zamudila kar nekaj priložnosti, da bi še s kom delila izkušnjo ob pripravi nove jedi. No, nič še ni zamujenega, še vedno je čas, da se vrnem k posameznim iz preteklosti. Ta je ena izmed njih in muslinaste krpice za pripravo sirčka, podobnega filadelfijskemu, sem imela še vedno spravljene v kuhinjski omari.

Po originalnem receptu bi moral biti grški jogurt iz ovčjega mleka, ta pa je bila kar iz kravjega. Takšnega namreč dobimo v naših trgovinah.

Za en srednji kozarček

1 kozarček grškega jogurta

ščep soli

muslinasta krpica

čili

sveža rožmarin in timijan

oljčno olje

Ščep soli vmešamo v jogurt, ga nadevamo na muslin in spnemo v culico, ki jo obesimo v hladilnik (na rešetko) tako, da visi nad posodico, kamor bo odtekla odvečna voda. Po dveh do treh dneh sirček zajemamo z žličko in oblikujemo kroglice. Rožmarin, timijan in čili nasekljamo. Na dno čistega kozarca vlijemo malo oljčnega olja, potem pa nalagamo plasti kroglic in plasti mešanice nasekljanih začimb. Na koncu vse skupaj prelijemo z oljčnim oljem in postavimo v hladilnik. Dobroto pojejmo v roku dveh tednov.

Sirček je odličen na opečenem belem kruhu.

Grisini

Krušne paličice z rožmarinom, oljkami ali suhimi paradižniki.

Kar nekaj časa že sem se pripravljala, da se spet enkrat lotim grisinov. So namreč odličen prigrizek, takšni domači pa precej boljši od kupljenih. Posebej, če so obogateni z rožmarinom, oljkami ali posušenimi paradižniki. Postrežemo jih s pršutom in kozjim ali ovčjim sirom ter s kozarčkom merlota, kaberneta ali terana. Izjemno.

Količina testa ustreza enemu pekaču grisinov, glede na to, kako hitro poidejo, pa vam priporočam dvojno maso (za dvojno peko).

200 g gladke bele moke

1 dl vode

¼ žličke soli

1 žlička sladkorja

1 žlička suhega kvasa

2 žlici oljčnega olja

sveži rožmarin

črne oljke

suhi paradižniki

Iz omenjenih sestavin umesimo kvašeno testo. Pustimo ga vzhajati dve uri, če se nam mudi, bo tudi ena ura dovolj. Za grisine, namreč ne rabimo tako rahlega testa. V testo vmešamo primerno količino svežega rožmarina, izkoščičenih in še narezanih oljk ali pa narezanih suhih paradižnikov (jaz sem v vsako tretjino testa vmesila enega izmed dodatkov). Testo natrgamo na kepice in iz njih naredimo podolgovate svaljke. Naj bodo dovolj tanki, saj se bodo po vzhajanju še odebelili. Razporedimo jih na peki papir na pekaču in jih pustimo vzhajati še kakšne pol ure. Pečemo jih v že ogreti pečici na 220 stopinj 8 do 15 minut. Čas pečenja je odvisen od tega, kako trde grisine želimo. Jaz imam rajši nekoliko mehkejše, tako, da so bolj kruhasti.

Pirini grisini

Krušne paličice s sezamom ali bučnimi semeni.

To je bolj zdrava različica grisinov, pripravljena iz pirine polnozrnate moke z dodatki semen. Zelo primeren prigrizek za grizljanje ob pivu in siru.

Iz spodaj navedenih količin dobimo toliko grisinov, kot jih vidite na sliki. Toliko jih tudi spravite na en pekač v formatu pečice. Lahko vam zaupam, da kaj hitro poidejo, zato je morda bolje, če zastavite z dvojno maso, ali pa vzporedno naredite še različico z belo moko in drugimi dodatki. Da je več izbire.

200 g pirine polnozrnate moke

1 dl vode

¼ žličke soli

1 žlička sladkorja

1 žlička suhega kvasa

2 žlici oljčnega olja
sezamova semena
bučna semena

Iz omenjenih sestavin umesimo kvašeno testo. Pustimo ga vzhajati dve uri, če se nam mudi, bo tudi ena ura dovolj. Za grisine, namreč ne rabimo tako rahlega testa. V testo vmešamo primerno količino sezamovih ali bučnih semen (jaz sem v polovico testa vmesila ene vrste, v drugo pa druge). Testo natrgamo na kepice in iz njih naredimo podolgovate svaljke. Naj bodo dovolj tanki, saj se bodo po vzhajanju še odebelili. Razporedimo jih na peki papir na pekaču in jih pustimo vzhajati še kakšne pol ure. Pečemo jih v že ogreti pečici na 220 stopinj 8 do 15 minut. Čas pečenja je odvisen od tega, kako trde grisine želimo. Jaz imam rajši nekoliko mehkejše, tako, da so bolj kruhasti.

Rižev narastek

To je bila (in je še) ena najljubših jedi mojega otroštva (otroštvo najbrž še traja). Obvezna je bila vsako leto na počitnicah ob morju, ko ga je vedno spekla mama. Asociacijo nanj sem običajno dobila že na poti na morje, ko smo po prevoženi vijugasti poti čez celino v sončnem jutru  pripeljali do Rižane, ki je obetala morje (in rižev narastek). Spomnim se ga iz oranžno belega pravokotnega pekača, nekoliko debelejšega kot je ta na sliki, a slastno mehkega in nežnega. Riževo mlečna jajčna zmes, ki se topi v ustih. Tokrat so po Johnovem okusu dodane še rozine, poprej namočene v rumu, ki odlično dopolnjujejo to popolno jed. Rozine z rumom seveda lahko tudi izpustimo. Od okusa odvisno.

Tri leta in pol po temle zapisu dodajam še to, da sem na televiziji videla dva požrešna Italijana, ki v Kalabriji pripravljata riževo torto. Recept je podoben, kot moj (pravzaprav mamin) rižev narastek, le da sta že v mleko dala skupaj z rižem kuhati kose limonine lupine (in jih potem pobrala ven), v maso za naratek pa sta naribala lupinico pomaranče. Slednjo sta naribala tudi na koncu, po vrhu že s sladkornim prahom potresene torte. Poskusim čim prej.

300 g riža

1 l mleka

ščepec soli

½ dl ruma

večja pest rozin

4 jajca

4 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

malo nastrgane lupinice bio limone

žlička masla za pekač

V vrelo mleko s ščepcem soli vmešamo riž in ga na počasnem ognju ob občasnem mešanju skuhamo do mehkega. Med kuhan riž vmešamo rozine namočene v rumu. Beljake stepemo. Rumenjake stepemo s sladkorjema in dodamo še nastrgano limonino lupinico. Najprej vmešamo v mlečni riž rumenjake, nato še sneg. Maso vlijemo v namaščen pekač ter pečemo pri 180 stopinjah približno 25 minut, odvisno od pečice.

Včasih smo po narastku polivali domač malinovec, omako iz jagodičevja ali pa kar segreto marmelado. Nekaterim pa je najboljši kar tako natur. Kakor vam paše.

Drobljeni ajdovi žganci

Takšne ima John najraje. Suhe, zdrobljene in ne tiste mokre v večjih kepah. Zanje sem sicer tudi objavila recept v enem od prejšnjih blogov, za tele zdrobljene pa sem vprašala Johnovo mamo.

300 g ajdove moke

1l vode

sol

olje

malo masla

malo smetane

V vrel krop usujemo moko, takoj zatem naredimo luknjo s kuhalnico. Voda mora zaliti luknjo in malo čez. Posolimo. Če imamo veliko količino moke, žgance kuhamo 35 minut. Ko so kuhani, čim več vode odlijemo (in jo prihranimo) ter začnemo z močnim mešanjem. Vodo (ki smo jo prihranili) dodajamo zelo postopoma in pazimo, da je ne bi bilo preveč. V tem primeru namreč lahko nastanejo velike kepe, kar pa ni dobro za pričakovan izdelek. V veliki posodi segrejemo malo olja z maslom in sladko smetano (lahko je smetana, pobrana iz mleka) in na maščobo stresemo žgance. Dobro jih premešamo in postrežemo.

Biskvit s figami

Imela sem veliko jajc in fige od branjevke iz Vodnjana. Nisem pa imela sladice. Torej biskvit iz jajc z vgrajenimi svežimi figami. Kaj bi si želeli boljšega v danem trenutku. Če odmislim to, da sem se tega biskvita lotila ob sicer že zapletem jedilniku kosila, katerega priprava je terjala veliko fizičnega dela. In to v nedeljo popoldan, ko je bilo pred odhodom domov treba še vse pospraviti. In potem še šofirati dobri dve uri. Pa saj nežnejši spol zmore marsikaj.

Za pekač 28 cm

6 jajc

15 žlic moke

10 žlic sladkorja

1 vaniljin sladkor

0,5 dl oljčnega olja

sveže fige

kristalni sladkor za posip

Beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto stepemo s sladkorjema. Nanje denemo polovico snega, nato presejemo moko, rahlo premešamo z metlico in vmešamo še drugo polovico snega. Nežno vmešamo še oljčno olje. Maso vlijemo v namaščen pekač, pečemo na 180 stopinjah 5 minut. Nato na testo naložimo razpolovljene fige, potresemo s kristalnim sladkorjem in pečemo še 10 minut. Minute pečenja seveda prilagodimo pečici – ker se pečice med seboj razlikujejo, je tudi čas peke različen. Biskvit ohladimo na rešetki.

Pirin kruh z orehi

Na vrečki žitove pirine moke sta tudi dva recepta – eden izmed njiju je za pirin kruh z orehi. Kruha sicer nisem pripravila po receptu iz vrečke, a idejo z orehi sem le pograbila in jedrca vmešala v dve štruci. Če imate radi orehe, vam priporočam to kombinacijo. Zelo dobro gre k siru ali pa za zajtrk z maslom in medom. Ali pa samo maslom.

Iz sestavin zamesimo testo. Če imamo občutek, da je malce presuho, postopoma dodamo še malo vode. Testo mora biti po mesenju primerno voljno, mesiti pa ga moramo nekaj časa, kajti le tako lahko pričakujemo rahel kruh. V skledi pokritega s krpo pustimo vzhajati kakšni dve uri. Dodamo orehe in ga še enkrat ga premesimo z rokami, ki smo jih prej omočili v vodi (tako se nam ne bo lepilo). Oblikujemo štruce in jih zložimo na peki papir. Pustimo jih vzhajati še kakšno uro in poškropljene z vodo denemo v pečico ogreto na 200 stopinj. Na tej temperaturi jih pečemo 10 minut, nato zmanjšamo na 180 in pečemo še približno 20 minut. Dolžina peke je odvisna od pečice. Pečene štruce ohladimo na rešetki.

File brancina na krompirčku

Recept za file brancina v pečici sem še nekoliko izboljšala. Če sem ga pekla samo na peki papirju, se je kaj hitro zapekel tudi spodaj in bil v primeru, da sem ga pekla predolgo kar nekoliko suh. Tako sem poskusila s plastjo krompirja, ki je preprečila, da bi se file na spodnji strani preveč zapekel in posušil. John je dodal še piko na i, na pekač je dodal še nekaj češnjevih paradižnikov. Vse skupaj – izjemno. kaj naj še rečem.

oljčno olje

fileji brancina

krompir

svež rožmarin

češnjevi paradižniki

groba morska sol

V pekač na pergamentni papir nakapljamo oljčnega olja. Prekrijemo ga z na tanke rezine narezanim krompirjem, ki ga posujemo z lističi svežega rožmarina. Na podlago denemo fileje brancina, s kožo obrnjeno navzgor. Kožo trikrat zarežemo in vse skupaj na rahlo naoljimo ter posolimo z grobo soljo. Dodamo še nekaj češnjevih paradižnikov. Denemo v pečico ogreto na 180 stopinj in pečemo 10 minut. Če koža še ni hrustljavo zapečena, lahko dodamo še kakšno minuto ali dve grila.

Enostavno, a odlično. Zraven pa kozarček malvazije.

Goveji zrezki z jurčki

Čas jurčkov je in greh bi bil, da ne bi uživali v njihovem kraljevskem okusu. Če jih že ne najdemo sami v gozdu, pa se gotovo najdejo na tržnicah. Sicer pa za takšno omako lahko uporabimo tudi zamrznjene (prej blanširane). Tudi govedina mora biti dobra, najbolje iz domače reje. Pri nas doma dobimo zagotovilo, da je zares dobra, če jo brez težav pomljaska naš muc. Je izbirčen in ne dotakne se vsake vrste mesa.

oljčno olje

goveji zrezki

šalotka

česen

jurčki

sol, poper

peteršilj

malo sladke smetane

Zrezke opečemo na oljčnem olju, jih posolimo in popopramo ter zalijemo z vodo. Kuhamo jih dve uri. Medtem na oljčnem olju steklasto prepražimo na drobno nasekljano šalotko, dodamo na lističe narezan česen, toliko, da zadiši, nato še na lističe narezane jurčke. Zalijemo z manjšo količino vode, solimo in popramo, pokrijemo s pokrovko in dušimo deset minut. Dodamo kuhanim zrezkom, skupaj kuhamo še deset minut. Vmešamo še na drobno nasekljan peteršilj in malo sladke smetane.

Poleg lahko ponudimo riž, široke rezance ali pa pire krompir.

Ajdov kolač z mandlji

Zapis o količini sestavin za ajdovo testo sem imela že kar nekaj časa. Niti ne vem, kje sem našla recept, morda na spletu ali pa v kakšni reviji pri frizerju. Na tovrstne revije namreč naletim samo tam, ko ga obiščem na približno mesec in pol. Doma jih nimam, frizer pa ni miljé za kakšno bolj resno branje. Pa še malo sem na tekočem kaj se dogaja v knežjih družinah ali na naši mali estradi. Malo sem zašla, bistveno pa je, da sem se lotila priprave tega kolača, ki je bil, če me spomin ne vara, v originalu namenjen kot podloga piti. Torej lahko mirno na pripravljeno testo nadevate kakšno sadje. Gotovo bi bilo dobro s hruškami ali malinami, lahko pa katerokoli, ki bi se nam združilo z okusom ajde in mandljev. Jaz sem tokrat po testu posula nasekljane mandlje, Johnu je bilo všeč, meni pa malo presuho. Zato sem si naknadno po vrhu namazala še odlične grozdne marmelade.

Pekla sem v 26 cm pekaču, če bi radi tanjše testo, pa lahko uporabite pekač s premerom 28. Pa še to naj vam izdam, da sem pomotoma v testo dodala tudi eno žličko pecilnega praška, misleč, da v rokah držim vaniljin sladkor. Ni bilo nič narobe, testo je bilo še bolj rahlo.

Za pekač 26 cm

5 žlic ajdove moke

4 žlice mletih mandljev

4 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

4 jajca

Stepemo beljake. Rumenjake penasto stepemo skupaj s sladkorji. Z občutkom vmešamo polovico snega, ajdovo moko in zmlete mandlje, nato še preostali sneg. Nalijemo v pomaščen ali/in s peki papirjem obložen pekač ter pečemo 15 minut na 180 stopinjah.