Bi napisala po domače »pečena kura«, ampak to ni kokoš, je pač
piščanec, težak približno poldrugi kilogram. Piščanec je našim sosedom Hrvatom sicer
ena izmed značilnih precej smešnih besed. Nikoli ne bom pozabila nekdanje
znanke iz Zagreba, ki je pripovedovala zgodbo o tem, kako je nekje v Sloveniji
prišla v gostilno in smešna so ji bila skoraj vsa imena jedi na jedilniku, še
najbolj pa »pohan piščanec«. Meni pa je je bolj smešno hrvaško poimenovanje za
piščančja bedrca »pileći zabatki«. Že beseda batek je posrečena, kaj šele
za-batek. Še bolj zanimivo pa je, če pomotoma uporabimo kakšno slovensko besedo
namesto hrvaške. Na primer, nek znanec je zamudil sestanek pri hrvaških kolegih
v Zagrebu in v opravičilo izustil: »Izvinite, što sam tako zgodan!«. Ali pa na
primer nekdo drug, ki je bil hvaležen hrvaškemu znancu za uslugo in mu napisal
v odgovor: »Nadam se, da vama ću moći to jednom povratiti.« No, sosedje morajo
živeti skupaj, z vsemi medsebojnimi posebnostmi, četudi nam češnje poganjajo
drug drugemu preko meje, ali pa si drug drugemu mečemo sneg na ograjo.
Celega piščanca v pečici s krompirjem, si je John dolgo želel že
dolgo tega. Težko pa rečem, kaj je bilo bolje. Meso ali krompir. Oboje je bilo
odlično. Recept sem sestavila iz raznih izkušenj, ki sem jih našla na spletu, v
kombinaciji z Novakovimi (slednji piščanca nadevajo z napol prerezanima čebulo
in limono, piščanca tudi ne obračajo med peko).
Pri spodnjem piščancu smo imeli malo logističnih težav, gostje so zamujali kakšnih 15 minut, zato sem bila kuharica na trnih in v dilemi, ali naj ga še malo pustim v pečici, ali naj počaka zunaj. Pri prvem bi se presušil, pri drugem ohladil. No našla sem neko vmesno varianto, ki se je na koncu dobro iztekla. Mogoče sem fotografirala kakšno minutko prepozno, ker se ne vidi več sočnih maščob po zapečeni koži. Sicer pa si bi lahko vzela še čas in iz papirja izrezljala oblekice za zabatke.
Pri spodnjem piščancu smo imeli malo logističnih težav, gostje so zamujali kakšnih 15 minut, zato sem bila kuharica na trnih in v dilemi, ali naj ga še malo pustim v pečici, ali naj počaka zunaj. Pri prvem bi se presušil, pri drugem ohladil. No našla sem neko vmesno varianto, ki se je na koncu dobro iztekla. Mogoče sem fotografirala kakšno minutko prepozno, ker se ne vidi več sočnih maščob po zapečeni koži. Sicer pa si bi lahko vzela še čas in iz papirja izrezljala oblekice za zabatke.
Za 4 osebe
1 piščanec teže okoli kilograma in pol
oljčno olje
1 čebula
1 jabolko
2 žlici masla
svež timijan
sol, poper
8 večjih krompirjev, lahko pa še več
Piščanca oplaknemo in posušimo s kuhinjskimi papirnatimi
brisačami. Globlji pekač namastimo z oljčnim oljem. Maslo zmešamo s timijanom
in ga nadevamo piščancu pod kožo. posolimo ga in popopramo. V piščanca denemo
olupljeno in na pol prerezano čebulo, enako storimo z jabolkom. V pečici,
ogreti na 200 stopinj piščanca pečemo najprej s prsmi navzdol. Po pol ure ga
obrnemo in dodamo olupljen in na primerne kose narezan krompir. Pečemo še eno
uro na 190. Vsake toliko ga lahko še pokapljamo z maščobo z dna pekača, krompir
pa premešamo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar