Sardele na gradeli

In zdaj še jed, zaradi katere sta se krompirjeva in kumarična solata znašli pred njo na blogu. Za to, da bomo imeli za kosilo na krožniku sardele, smo se odločili kakšni dve uri pred tem, ko smo kot zapozneli obiskovalci, tik pred zapiranjem, pridrveli v vodnjansko ribarnico, po tem, ko smo v lokalni vinariji nabavili odprto malvazijo in merlot cabernet. Ker smo bili pozni, so imeli le še gojene brancine na ledu, eno skušo ter celo kašeto svežih sardelic. Ni kaj, odločitev je padla. Danes bodo sardele. To ribo sicer težko najdeš še v kakšni gostilni, vsi strežejo bolj sofisticirano belo ribo, pa čeprav je gojena. Zato vsake toliko ni boljšega od naravne in divje sardele na gradeli.

Za 4 osebe

1 kg sardelic

malo grobe soli za po vrhu

Sardele očistimo drobovja in speremo pod vodo. Takšne naj čakajo žar, ki bo prave temperature, ko lahko nad gradelo držimo dlan pet sekund, ne da bi vročina zanjo postala neznosna (ta nasvet je John videl na discoveryu, ko je avanturist v divjini pekel kače in obneslo se je). Sardele zložimo na gradelo in jih pečemo pet minut na eni in pet na drugi strani. Zložene na pladnju še rahlo in redko posolimo z grobo soljo. Zraven je obvezen svež primorski kruh, če pa sardelice niso samo marenda, pa zraven ponudimo še krompirjevo in kumarično solato. In seveda kozarček lokalne malvazije.

Krompirjeva solata

Te vrste solata je odlična priloga k nekaterim jedem. Pohanem siru, polpetom, paniranim ribam. Nepogrešljiva pa je tudi pri sardelicah na žaru. To kombinacijo smo pripravljali danes. Bila je odlična in skleda, v kateri smo jo pripravili, je bila na koncu s kruhom pomazana.

Za 4 osebe

1 kg krompirja

2 čebuli

olivno olje

vinski kis

sol, poper

voda

Krompir skuhamo v olupku. Olupljenega narežemo na rezine. V skledo dodamo na polovične kolobarčke narezano čebulo. Prelijemo z oljem, dodamo malo kisa. Posolimo in popopramo. Tako pripravljena solata je nekoliko presuha, zato jo zalijemo še z malo vode. Novakovi dodajo govejo juho. Še enkrat premešamo in krompirjeva solata je gotova.

Kumarična solata

V tem času, ko na tržnici (ali na svojem vrtu), najdemo sveže zrasle kumarice, takšne čvrste in nabrekle, bi bil greh, če jih ne bi pripravili v solati. Sveža, okusna in polna zdravja. Mi smo jih našli na tržnici v Vodnjanu, zadnji hip, ko smo ujeli starejšo gospo, ki sama prideluje zelenjavo. Videlo se je po njenih rokah, raskavih in črnih od zemlje. Na njenem štantu nisi našel zelenjave, ki je tja, zaradi lakomnosti branjevcev, zašla iz kakšne grosistične tržnice.

sveže kumarice

čebula

olivno olje

vinski kis

sol, poper

Kumarice olupimo in naribamo. Čebulo narežemo na tanke polovične kolobarčke. Polijemo z olivnim oljem, dodamo nekaj kapljic vinskega kisa, solimo in popramo. Premešamo in sveža solata je gotova.

Vaniljin puding z breskvami

Ko vidim breskve, se vedno spomnim počitnic v poreškem kempu, ki ga ni več. V majhnih lesenih hišicah s polknicami, malo kuhinjo in sobico z dvema pogradoma in balkonom z leseno ograjo. Zložljivih postelj, viseče mreže in mize pred hišo. Ob tej mizi sem pod borovci skozi katere je pronicalo sonce, iz bele skodelice jedla sočne breskve, posute s kristalnim sladkorjem. Včasih pa prelite z vaniljinim pudingom.

Za 4 osebe

2 sočni breskvi

2 žlički kristalnega sladkorja

1 vaniljin puding

½ litra mleka

še 3 žlice sladkorja

Breskve narežemo na čolničke in jih razporedimo v štiri skodelice. Posujemo jih s kristalnim sladkorjem in prelijemo v vaniljevim pudingom. Ponudimo dobro ohlajene.

Pirina kaša z bučkami

Zdrava jed, polna dobrih sestavin. Lahko jo pripravimo tudi s kakšno drugo zelenjavo. Danes so bile na vrsti bučke.

Za 4 osebe

250 g pirine kaše

olivno olje

2 čebuli

4 stroki česna

2 bučki

1 paradižnik

mediteranske začimbe (bazilika, origano, timijan, rožmarin, lovor)

sol, poper

Pirino kašo skuhamo po navodilih na ovitku. V ponev na hladno olivno olje denemo nasekljano čebulo, pražimo, da se zmehča. Dodamo na kolobarčke narezane bučke in na lističe narezan česen. Pražimo. Solimo, popramo in dodamo nasekljane mediteranske začimbe. Dodamo še na kockice narezan paradižnik. Kuhljamo še pet do deset minut. V bučkino omako vmešamo kuhano in odcejeno pirino kašo. Premešamo in ponudimo.

Domači rezanci z lisičkami

Ta jed je najboljša, če domače rezance pripravimo sami in, če lisičke nabere vaš mož. Za ta podvig pošljite moža v hosto, še prej pa ga prosite, če vam strojček za testenine pritrdi na delovno površino. To so pač moška opravila in delitve moških in ženskih vlog v gospodinjstvu pač ne gre prezreti. Piko na i za omako iz lisičk sva ujela ob nedavnem obisku mojstra, ki je izdelal kovinsko pergolo pred hišo. Z ognjem v očeh je govoril o svoji ženi, kako pripravlja razne jedi. In naneslo je tudi na lisičke. »Malo kapule, češnjaka, lisičke, pancete i paradajza. A ne paradajza iz konzerve. Sviježeg, na kockice«. In prav ta paradižnik, zrasel na soncu, narezan na kockice, je bil pika na i.

za 4 osebe

400 g širokih rezancev

olivno olje

1 bela čebula

1 rdeča čebula

4 stroki česna

skledica lisičk (zahtevna naloga za moža)

5 dag pancete

2  okusna paradižnika

sol, poper

peteršilj

Na hladno olivno olje denemo nasekljano čebulo, skupaj s panceto in pražimo da čebula postekleni, ne pa porjavi. Dodamo na lističe narezan česen in narezane lisičke. Posolimo in popopramo. Pražimo kakšnih deset minut in dodamo še na kockice narezan paradižnik in nasekljan peteršilj. Pražimo še kakšnih pet minut in postrežemo z domačimi rezanci. Kdor lovi okus lisičk, si nalije kozarec belega, kdor pršuta in paradižnika, pa rdečega. 

Domače testenine

Pašta je precej boljša, če testenine pripravimo sami. Zaradi dveh stvari. Najprej zaradi truda, ki smo ga vložili v pripravo in občutka, da smo jih naredili sami. In potem zaradi povsem drugačnega okusa domače pašte. Za te podvige je najbolje imeti strojček za pripravo testenin. No lahko jih naredimo tudi sami, s potrpežljivim valjanjem in potem rezanjem. Moram priznati, da sem poskusila tudi to. Občutek po pripravljenem je bil sicer veličasten, a morala sem si priznati, da so bile testenine, trudu navkljub, nekoliko predebele. Zatorej se vam bo pri pripravi vseh vrst testenin investicija zagotovo obrestovala. Baje pa je še bolje, če si kupite tudi strojček za mesenje testa,  kot piše na nerodno prevedenih navodilih za strojček Imperia. Dobesedno: »Če ste bili preudarni in imate stroj za mesenje jajčnega testa Imperia in vaš stroj za testenine, zadošča da daste ti sestavini v ustrezno plastično posodo, vse drugo bo opravil stroj sam.« Si predstavljate kakšno udobje? Nasploh smo v dobi turbokapitalizma in gugl prevajalnikov deležni kar precej tovrstnih prevodov navodilih za električne aparate. Najhujšega prevoda se spominjam iz navodil za ventilator, kjer je med drugim pisalo, da naj ga priključimo na internet (verjetno omrežje). Spet sem nekam zašla, pojdimo raje k pripravi rezancev.

350 g ostre moke

3 jajca

V moko denemo razžvrkljana jajca in mesimo. Kakšnih deset minut tako, da testo postane voljno prožno in svilnato na otip. Lahko se zgodi, da zaradi kvalitete moke in velikosti jajc razmerje med moko in jajci ni prav optimalno. Tu vas moram napotiti na vaš občutek za testo, da bo na koncu pravšnje. Zavijemo ga v prozorno oprijemajočo se folijo za gospodinjstvo, v kateri naj počiva pol ure. Medtem zaposlimo moža, da na delovno površino pritrdi strojček za testenine. Pri tem naj pazi, da bo pritrjen trdno ter, da med trenjem ob delu ne bomo poškodovali kakšne čudovite mize ali pulta v kuhinji. Vse naj bo torej ustrezno zaščiteno. Testo razrežemo na manjše kose in ga drugega za drugim najprej spustimo skozi širšo nastavitev za testo, nato še skozi tanjšo. Na koncu pa skozi tisto za rezance. Pred to zadnjo operacijo testene plahte raje nekoliko skrajšajmo, če ne bomo imeli še več dela z lovljenjem rezancev, ki prihajajo iz priprave. Nato jih previdno obesimo na stole, ali na kakšno drugo letev in pustimo, da se nekaj časa sušijo. Če se vam mudi pa ne bo prav nič narobe, če jih uporabite takoj.

Češnjev štrudl

Štrudl, ki si ga vsako leto najbolj zaželim. Češnje so namreč redek sadež, pa tudi takrat, ko je njihova sezona, niso ravno poceni. Letos smo imeli srečo z njimi na našem domačem vrtu. Bile so res dobre in komaj, da sem jih lahko nekaj dala na stran za štrudl in en lonček marmelade. Klasični štrudl je najboljši z doma narejenim testom.

domače testo

400g moke

ščepec soli

2 dl vode

1 žlička olja

nadev

kilo in pol češenj

5 žic sladkorja

vaniljin sladkor

maslo

drobtine

V skledo vsujemo moko in dodamo ščepec soli, naredimo luknjo, vanjo vlijemo mlačno vodo in žličko olja. Testu med mesenjem po potrebi in občutku počasi dodajamo še vodo (po žlicah, da ne bomo v položaju, ko je potrebno nenehno dodajati najprej moko in potem spet vodo. Kot možička v »A je to«, ko sta stolu krajšala daljšo nogo). Skratka na koncu, po kakšnih desetih minutah mesenja, mora testo biti gladko in mehko. Premažemo ga z oljem in skledo pokrijemo s krpo. Tako naj počiva pol ure.

Testo z veliko mero potrpežljivosti razvlečemo na kuhinjskem prtu. V neki kuharski knjigi sem prebrala, da mora biti tako tanko, da lahko skozenj beremo ljubezensko pismo. Jaz se s tem sicer ne obremenjujem. Razvlečem ga čim tanjše in mu niti ne obrežem robov, ker sem ljubiteljica testenih robov pri štrudlju. Vi pa jih le obrežite, da ne boste dejali, da sem vas napotila na krivo pot. Razprostrto testo najprej pokapljajte z maščobo. Pravoverni zato uporabijo raztopljeno maslo, jaz pa, želodca radi, včasih uporabljam kokosovo mast. Seveda tudi raztopljeno. Z maslom je vsekakor boljše, s kokosovo mastjo pa tudi dobro. Po maščobi narahlo z občutkom posujemo drobtine, ki bodo popile odvečno tekočino sočnih sadežev. Potem po testu razporedimo še razkoščičene češnje, posujemo s sladkorjema in zavijemo. Zavitek previdno preložimo v pekač, obložen s peki papirjem in ga premažemo s preostankom maščobe. Štrudelj se zalo lepo speče tudi, če ga pred peko po vrhu premažemo s sladko smetano. Pečemo tričetrt ure na 180 stopinjah. Med peko pa le malo pogledujte v pečico, če površina štrudlja ne rjavi preveč. V tem primeru ga prekrijte z aluminijasto folijo. Pečen štrudelj posujemo s sladkorjem v prahu. Zraven ponudimo desertno vino pozne trgatve.

Pirinopolnozrnat kruh

500 g pirine moke

360 g polnozrnate moke

240 g ostre moke
1 vrečka suhega kvasa
3 žlice sladkorja
3 čajne žličke soli
470 ml mlačne vode

2 žlici olivnega olja

V veliki skledi zamesimo testo. Pokrijemo s krpo in pustim vzhajati kakšni dve uri. Premesimo (takrat lahko dodamo tudi semena). Oblikujemo hlebce, štruce ali kaj drugega in zložimo na pekač. Pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati še kakšno uro. Štruce poškropimo z vodo in gremo z njimi v pečico, segreto na 230 stopinj. Pečemo 10 minut, še enkrat poškropimo in zmanjšamo temperaturo na 180 stopinj ter pečemo še kakšnih 10 do 15 minut. Štruce s hrustljavo skorjico položimo na rešetko, da se ohladijo.

Zrezki z gorčično omako z rdečim poprom

Če želimo na hitro popečene zrezke še nekoliko začiniti, jim na koncu dokuhamo še nekoliko pikanten preliv.

zrezki mlade govedi

olivno olje

sol, sveže mlet poper

gorčica

rdeči poper

Zrezke najprej za nekaj časa mariniramo s soljo, sveže mletim poprom in olivnim oljem. Pred peko eno stran zrezkov premažemo z gorčico. Nanesemo lahko kar nekoliko debelejši sloj. Na hitro jih popečemo v ogreti ponvi po obeh straneh tako, da jih najprej opečemo po nenamazani strani. Meso naj na sredini ostane še nekoliko rožnato. Zrezke odložimo na krožnik, v ponvi pa dokončamo omako. Dolijemo malo vode in dodamo še nekaj žličk gorčice ter zrnje rdečega popra. Viri pravijo, da največ ducat na osebo, ker v večjih količinah lahko učinkuje toksično. Zrezke serviramo prelite s to čudovito omako.

Jagode v belem vinu

Jagode v belem vinu so čudovit preliv, ki se poda h kakšnemu biskvitu, pudingu ali pa sladoledu. Najbolje vaniljinem. Za nežen zaključek kosila.

¼ kg svežih jagod

3 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

½ dl belega vina

Vse sestavine denemo v kozico in pokuhamo za kakšnih pet minut. Prelijemo po sladici in uživamo.

Fritaja z lisičkami

Frtalja po primorsko. Ko pride čas lisičk, je ena najboljših delicij (v Istri skorajda ne morete mimo tega izraza, ko je govora o kulinariki). Nasploh je gobarski čas zelo prikladen za ženski del populacije. Ne samo zaradi dobrih jedi, ki jih je iz gob moč narediti dokaj enostavno in hitro (da ne preživimo vsega dne v kuhinji). Tudi zaradi prostega časa, ko se mož odpravi za nekaj ur v hosto in lahko ženska doma brez nadzora svobodno počne kar se ji zljubi. Kakšno veselje imajo šele tiste, katerih možje rekreativno lovijo ribe z različnimi metodologijami v vodah okoli Lošinja. Pa še to. To kar mož sam nabere ali ulovi, običajno tudi sam z veseljem pripravi. Zatorej ženi ni treba kuhati.

Za dve osebi

olivno olje

1 čebula

lisičke

sol, sveže mlet poper

4 jajca

peteršilj

(lahko tudi panceta)

Na olivnem olju prepražimo nasekljano čebulo in pazimo, da ne porjavi. (Če se odločimo za panceto, jo dodamo v tem koraku. Danes je mojster za izdelovanje kovinskih (limenih) ograj z ognjem v očeh pripovedoval o tem, da mora panceta biti poleg). Nato na čebulo denemo narezane lisičke in na lističe narezan česen, posolimo in popopramo  ter nežno na zmernem ognju pražimo četrt ure Dodamo še sesekljan peteršilj. Pazimo, da sestavine ne porjavijo. Vmešamo razžvrkljana jajca.  Po mojem okusu je boljša nekoliko bolj sočna fritaja, ne povsem zapečeno, s še ne do konca zakrknjenimi jajci. A kot velja, de gustibus no nest disputandum.

Pljukanci po istrsko

Za tole jed nujno uporabimo doma pripravljenepljukance. Če ne gre drugače, pa je sprejemljiva tudi različica s pašto, ki jo najdete v istrskih merkatorjih. Različne oblike značilnih istrskih testenin Fioli, ki so sicer izdelane v Bosni. Navdih za jed sem dobila v konobi Štacjon pri Višnjanu, čeprav so bili pljukanci tam v povsem drugačni istrski omaki. Z gobami in paradižnikom. Pa saj je znano, da lahko inspiracija včasih pride iz povsem drugačnih vzgibov. Enaki so bili tokrat le pljukanci in pridevnik »istrski«. Pravzaprav »istarski«.

Za 4 osebe

400 g domačih pljukancev

olivno olje

majhna čebula

3 stroki česna

4 rezine pršuta

4 črne olive

400 g paradižnikove omake (koščki)

sol, poper

sveže mediteranske začimbe

kozji sirček

Na olivnem olju v veliki ponvi prepražimo nasekljano čebulo, da postekleni, dodamo na lističe narezan česen, olive in narezan pršut. Malo popražimo in dodamo paradižnik. Začinimo in z občasnim mešanjem kuhamo četrt ure. Če se omaka preveč zgosti, lahko postopoma po žlicah dodamo škrobno vodo, v katerih se kuhajo pljukanci. Kuhane pljukance odcedimo in dodamo v ponev k omaki. Premešamo, da se omaka lepo oprime testenin. Na koncu dodamo še kozji sirček po žličkah. Zraven prija kakšna izmed rdečih sort istrskih vin.

Krostata s kakijevo marmelado in jabolki

Zelo preprosta sladica, ki jo lahko pripravite tudi za nenadne goste. No, če so se napovedali vsaj kakšno uro in pol prej, ker se peče kakšno uro. Na zalogi pa morate imeti razvaljano listnato testo iz trgovine, kakšno marmelado, jabolka, jajca in sladko smetano. Prava gospodinja ima tele sestavine gotovo vedno pri roki. Kar se tiče testa, pa se zelo obnese Tante Fanny, čeprav nisem ravno za uvožene vnaprej pripravljene sestavine, še posebej, če tudi na naših policah ohranijo tuje ime. Blagovno znamko bi lahko vsaj poslovenili v teta Fanika ali kaj podobnega. Jaz sem imela tokrat na zalogi marmelado iz posušenih kakijev. Malo sem pobrskala po netu, da sem našla še hrvaško ime za ta vzhodnjaški sadež. Pravijo mu kaki jabuka ali pa japanska jabuka. Rabila sem ga namreč, da bi lahko sosedom, od katerih sem prijazno dobila solato, razložila, kakšno pecivo sem jim prinesla. To marmelado sem namazala pod nadev, na tak način lahko pripravite tudi krostato z marmelado iz kutin.

Sicer pa to sladico pripravljam tako, da na testo naložim najprej jabolka, nato zalijem z jajčno smetano in spečem skoraj do konca. Nato pa, deset minut pred koncem pečenja po vrhu namažem marmelado tipa podravkine marelične ali pa enostavno posujem s kristalnim sladkorjem. Recept za to krostato enkrat drugič, pravzaprav pa jo lahko z malo domišljije pripravite tudi po zgoraj opisani poti.

Odlično krostato lahko okusite v Gostilni Korte in pri Sonji.

Za veliki pekač

zavitek dvojnega listnatega testa

kozarček kakijeve marmelade

6 jabolk

3 dl sladke smetane

3 jajca

vaniljin sladkor

2 žlici sladkorja

naribana lupinica ene limone

lahko tudi malo cimeta

Testo razvaljamo na tanko in ga položimo na pekač, obložen s peki papirjem tako, da bo imelo kakšna 2 cm roba zavihanega navzgor. Premažemo ga z marmelado iz kakijev. Nanjo naložimo na rezine narezana jabolka. Zalijemo z razžvrkljanimi jajci, skupaj s smetano sladkorji in limonino lupinico. Najbrž je odveč napisati, da je treba limono prej dobro zdrgiti z vročo vodo. Krostato porinemo v pečico in jo pečemo kakšno uro na 180 stopinjah. Med peko vsekakor pogledujemo v pečico, če peka poteka kot je treba.

Kuskus z zelenjavo

Ena od jedi, ki jo rade skuhajo moje hčere. Je lahka in preprosta za pripravo. Poleg tega ni nujno, da imate na zalogi nevemkakšno zelenjavo. Enostavno pogledate po hladilniku, kaj vam je še ostalo.

kuskus

olivno olje

por ali čebula

česen

paprika

čili

bučke

češnjevi paradižniki

sol, poper

začimbe po okusu

Vrelo in osoljeno vodo odstavimo od ognja, vanjo vmešamo kuskus, ga pokrijemo in tako pustimo deset minut. Razmerje je ena proti ena, količino pa odmerimo po občutku, glede na potrebe. Nič hudega, če se nam kuskusa nakuha nekoliko več. Shranimo ga v hladilnik in ga za večerjo ali zajtrk pojemo z vročim mlekom.

Na olivnem olju popražimo nasekljan por ali čebulo, na večje kose narezan česen, na trakove papriko in čili, na polovične kolobarčke narezane bučke. Prepražimo, da se zmehča, a ne porjavi. Dodamo še češnjeve paradižnike in začinimo po okusu. Odvisno kakšen akcent jedi želimo. Mediteranski, arabski, azijski ali celinski. Kuskus denemo na krožnik in po njem razporedimo zelenjavo. In to je vse.

Zrezki iz mlade govedine

Spečeni na hitro. Takšni so najbolj sočni, saj obdržijo sok in svoj naravni okus. Le dobro, domače meso morate najti. Jaz sem ga našla pri prijaznem mesarju v centralni Istri. Vedno zaupam njegovemu predlogu in vsakokrat je bilo meso odlično. Upam, da vstop Hrvaške v Evropsko unijo ne bo vplival na kakovost mesa našega mesarja.

Ob mesu smo uživali v ponvi spečen krompir. Tokrat z rožmarinom in žajbljem. Vrstni red priprave je bil takšen, da sem najprej spekla krompir, nato pa meso na istem olju, ki je obdržalo značilni okus svežega rožmarina in žajblja. Tudi meso se ga je nalezlo.

olivno olje

ravno prav tanki zrezki mlade govedine

sol, sveže mlet poper

Goveje zrezke posolimo, popopramo in naoljimo. Zložimo jih v skledo in nekaj časa pustimo v takšni paci. Na hitro jih opečemo na ponvi in takoj ponudimo.

Pita s kutinami

Kutine imajo nek poseben okus. Kot hruška in jabolka s citronskim okusom v ozadju. Pa ne kot nashi, ki ni ne tič, ne miš. Kutina je drugačna. Izjemna je v takihle pitah. Meni je všeč kombinacija z jabolkom. Kutine v tem času seveda nisem uporabila sveže, ker je to jesenski sadež. Pa tudi tako dolgo ne zdrži, ker ni gojen in zato tudi ne tretiran s fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporabila sem jo kuhano in shranjeno v kozarcu.

350g bele moke

ščepec soli

150 g sladkorja

250 g margarine

1 rumenjak

1 vaniljin sladkor

1 kozarček kuhanih kutin

3 jabolka

2 pesti rozin

(3 beljaki)

Iz moke, margarine, sladkorja, rumenjaka in soli zgnetemo krhko testo. Jabolka olupimo in naribamo ali narežemo na tanke krhlje. Zmešamo jih s kutinami, rozinami in vaniljinim sladkorjem. Večji del testa razvaljamo in z njim obložimo okrogel pekač. Na testo nadevamo sadno maso. Iz ostanka testa naredimo trakove, ki jih v obliki mreže položimo na sadje. Pito pečemo tri četrt ure na 200 stopinjah. 

(Pri drugi različici, takšno sem pripravila danes, vse testo uporabimo za oblogo modela. Po 30 minutah peke na pito nadevamo stepene beljake in pečemo še 15 minut. Pa še tale hint. Beljake lahko uporabimo tudi zamrznjene (in seveda potem odmrznjene). Se zelo dobro ohranijo in so uporabni tudi za sneg. Kar nekaj je takšnih jedi, ko uporabimo rumenjake, beljaki pa nam ostanejo. Če se v tem primeru ne lotimo ravno Pavlove ali makronov, jih lahko shranimo za druge priložnosti. Kot je bila tale danes.)

Fetucini s šparglji

Z vrtnimi. Ta čas divjih namreč ni več dobiti. Jed bo najboljša, če jo naredimo z domačimi širokimi rezanci. Testo naredimo po receptu, kot je opisan pri pripravi domačih tortelinov. Rezance pa pripravimo s pomočjo strojčka. Pravijo, da je najboljši Imperia. Meni se obnese. Še en namig. Šparglji imajo tako značilen lasten okus, da ga je škoda kvariti z raznimi začimbami. V tako omako sodita samo sol in poper.

Upam, da mi ne zamerite, če je tokrat uvod nekoliko krajši. Tisti, ki se vam mudi s kuho, boste najbrž celo z veseljem sprejeli ta odklon.

Za 4 osebe

400 g fetucinov (širokih rezancev)

Oljčno olje

1 šopek vrtnih špargljev

1 dl belega vina

malo sladke smetane

nariban parmezan

Zelenim vrtnim špargljem olupimo spodnjo tretjino. Stebelca narežemo na kolobarčke. Vršičke, ki so mehkejši, pustimo nekaj centimetrov dolge.  Na še hladno oljčno olje v ponvi denemo kolobarčke špargljev in jih malo prepražimo. Dodamo vino, popramo in solimo ter kuhamo približno dvajset minut. Dodamo še vršičke in kuhljamo še pet minut. Odstavimo z ognja, vmešamo nariban parmezan in malo sladke smetane. V omako stresemo medtem skuhane rezance, premešamo in ponudimo. S kozarcem belega.

Špargljeva juha

Z vrtnimi šparglji. Čeprav bi po SSKJ-ju morala uporabljati besedo beluši, bom pisala kar o špargljih (lat. Asparagus officinalis). To besedo pač uporabljam. Pod besedo šparglji si predstavljam zeleno različico, pod beluši pa belo. 

Ko imamo pred seboj šopek vrtnih špargljev, je zelo pripravno boljše dele uporabiti za rižoto ali testenine, spodnje pa porabiti za kremno juho. Seveda lahko uporabimo tudi ves šopek. (Če nimamo dovolj špargljev, lahko juho zgostimo tudi s krompirjem ali dvema. Ta na sliki je bila kuhana brez krompirja.) Takšni juhi, razen soli in popra, ne dodajam začimb. Da ne bi ubila intrinzičnega okusa špargljev.

šopek špargljev

oljčno olje

1 čebula

3 stroki česna

sol, poper

malo mleka

(lahko 1 – 2 krompirja za zgostitev)

Na hladno oljčno olje denemo najprej nasekljano čebulo in kar cele ali pa na pol prerezane stroke česna. Malo popražimo, seveda pa pazimo, da čebula in česen ne porjavita. Dodamo še na kolobarčke narezane spodnje dele špargljev (in na lističe narezan krompir). Zalijemo z vodo, solimo in popramo. Ko zavre, kuhamo deset minut, nato juho sesekljamo s paličnim mešalnikom, da dobimo kremno zmes. Dodamo na tanke koleščke narezane šparglje in kuhamo pet minut, nato dodamo še 3 – 5 cm vršičke, ki smo jih prej pustili in jih nismo narezali. Kuhamo še kakšnih pet minut. Dodamo še kanček mleka. 

Štrudelj z vinogradniškimi breskvami

Saj poznate vinogradniške breskve, ali ne? To so tiste, ki običajno rastejo med vinogradi. Sadeži so bolj drobni in ker te sorte običajno niso namenjene množični prodaji, so gojene bolj naravno, brez špricanja. Zato tudi sadeži nimajo s kakšno direktivo predpisane oblike, velikosti in odtenka barve. Običajno so polni pik in madežev, pridobljenih od naravnih škodljivcev, kot domača jabolka.

Nekega dne sem se vrnila iz službe in pred vrati me je čakala velika skleda, polna vinogradniških breskev. Dobila sem jo od moje potovalne sosede čez cesto, ki z ljubeznijo skrbi za vse rastlinice na tej in oni strani hiše. Tako tudi za vinogradniško breskev, ki gotovo zaradi njene nege, obilno rodi. Če ne gojite vinogradniških breskev ali pa nimate prijazne sosede (na trgu boste takšne težko dobili), uporabite kar navadne. Štrudelj bo ravno tako dober, čeprav brez tistega posebnega okusa, ki na koncu malo zagreni. Kot včasih življenje.

Štrudelj sem naredila po primorsko. V listnatem testu. Kot se ga spominjam iz domačije Šajna (ta je bil z običajnimi breskvami).

1 zavitek listnatega testa

1 kg vinogradniških breskev

3 jabolka

rozine

rum

cimet

vanilin sladkor

piškotne drobtine

sladka smetana za premaz

sladkor v prahu za posip

Vinogradniške breskve očistimo in narežemo na krhlje. Jabolka olupimo in naribamo.  Breskvam in jabolkom dodamo namočene in odcejene rozine, rum, cimet, vanilin sladkor in zmlete piškotne drobtine. Po okusu lahko dodamo tudi nasekljan oranžat ali pa malce naribane limonine lupinice. Če imate raje slajše, dodajte tudi nekaj sladkorja. Po okusu. Jaz ga nisem dodajala in štrudelj je bil ravno prav sladek od naravne sladkosti sadežev. Pekač obložimo s peki papirjem. Nanj denemo polovico testa in nadev. Pokrijemo z drugo polovico in na robovih stisnemo. Testo prepikamo z vilicami in ga premažemo s sladko smetano. Štrudelj porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo približno 45 minut. Nekje po desetih ali petnajstih minutah pogledamo, če je vrhnja plast že porjavela. Ko se to zgodi, jo prekrijemo z aluminijasto folijo in pečemo do konca. Posujemo s sladkorjem v prahu in uživamo.