Pita s kakijevo marmelado

Kakijevo marmelado sem tudi v tem blogu že uporabljala, kot eno izmed sestavin pri pripravi krostate, a pite, ki ima za polnilo samo to sestavino, še nisem pripravljala. Navdih zanjo sem dobila v Pucerjevi Istrski kuhinji. Tam je spečena na velikem okroglem pekaču z mrežo iz testa po vrhu. Jaz pa sem si zamislila takšno z beljakovim pokrovom zaradi tega, da se marmelada med peko ne bi preveč posušila in tako ostala sočna.

Za okrogel pekač premera 28 cm

Testo

280 g moke

120 g masla

3 žlice sladke smetane

60 g sladkorja v prahu

2 rumenjaka

½ pecilnega praška

ščepec soli

2 žlici mrzle vode

Nadev

1 kozarček kakijeve marmelade

2-4 beljaki

Moko presejemo s pecilnim praškom, vgnetemo sol, maslo in rumenjaka, nato še smetano in vodo. Naredimo hlebček in ga zavitega v alu folijo spravimo vsaj za pol ure v hladilnik.

Testo razporedimo v pekač tako, da dobimo še kakšna 2 cm roba. Testo naluknjamo z vilicami in ga premažemo s kakijevo marmelado. Pečemo na 180 stopinjah 25 minut, pito premažemo s stepenimi beljaki in jo potisnemo v pečico še za 10 minut. Seveda pa je dolžina peke odvisna od pečice, zato posebej proti koncu peke pogledujmo v pečico, da pita ne bi pretemno porjavela.

Rdeči polpeti

Saj niso rdeči, samo sestavine so bolj rdeče. Morda bi lahko dodali še rezine kuhane pese, pa bi bila moč antioksidantov še večja. Polpete z radičem sem sicer že opisovala v tem blogu, tudi v kombinaciji s pršutom. Je pa bil postopek priprave nekoliko drugačen. Tam sem v zmes za polpete dela sveže sestavine, tu pa sem jih prej prepražila.

Se ponavljam, a kaj ko se je primerila spet enaka situacija, ko doma ni bilo namensko nakupljenega živeža, v trgovino pa bi se bilo treba odpraviti posebej zato.

Za 2 osebi

4 listi radiča palla rossa

4 rezine pršuta

1 rdeča čebula

1 kos kruha

malo mleka

1 jajce

sol, poper, muškatni orešček

malo drobtin za zgostitev

oljčno olje

Kruh namočimo v primerni količini mleka, če smo ga deli preveč, kruh raje ožamemo. Na oljčnem olju prepražimo na polovične kolobarčke narezano čebulo in na trakove narezan pršut, dodamo še narezan radič in kuhljamo pet minut na majhnem ognju. Ohlajeno zmešamo z namočenim kruhom, jajcem in začimbami. Dodamo še nekaj drobtin, toliko, da je masa primerna za oblikovanje polpetov. Polpete na obeh straneh zlato ocvremo v vročem oljčnem olju. Ko so pečeni, jih polagamo na kuhinjski papir, ki popije odvečno maščobo.

Postrežemo z rdečim zeljem, rdečo peso in rdečim vinom, najbolje geografsko zaščitenim teranom.

Špageti s paradižnikovo omako iz pečice s tuno

Pri tej pašti gre za v pečici spečeno paradižnikovo omako, podobno, kot so jo pripravljali Novakovi. Tako pripravljene špagete poimenujejo »a la chitara«. in zato sem vseskozi živela v prepričanju, da je to naziv za način priprave omake (v pečici), gre pa za kvadratasto obliko prereza testenin. Vedno izvemo kaj novega.

Bolj prava je različica z inčuni, boljša tista s trakovi sveže pečene tune, a kaj ko nisem imela pri roki ne enega, ne drugega, pa sem si pomagala s tuno iz konzerve. Je tudi bilo dobro.

Za 4 osebe

oljčno olje

10 okusnih paradižnikov ali dve 440 g konzervi s koščki (lahko je tudi kombinacija obojega, porabimo pač paradižnikovo substanco, ki jo imamo doma)

1 cm na majhne kockice nasekljanega čilija

2 žlički rjavega sladkorja

2 žlici boljšega balzamičnega kisa

4 stroki česna, narezanega na kolutke

naribana lupinica bio limone

sveža bazilika

sveže zmlet poper

sol

400 g polnozrnatih špagetov št. 5

pest na suho prepraženih drobtin

1 konzerva tune

Pekač poškropimo z oljčnim oljem. Nanj nadevamo na koščke narezan paradižnik in ga začinimo s čilijem, česnom, sladkorjem, soljo, poprom, balzamičnim kisom, baziliko in limonino lupinico. Dobro premešamo in zadišala nam bo paradižnikova zmes. Denemo v pečico in pečemo pol ure na 180 stopinjah. Drobtine prepražimo na ponvi brez maščobe, le toliko, da dobijo rahlo lešnikovo barvo (kaj hitro se nam lahko zgodi, da se zažgejo). V pečene paradižnike vmešamo skuhane špagete in prepražene drobtine. Po vrhu naložimo tunino, pokapljamo z boljšim olivnim oljem in postrežemo. 

Svedrčki z radičem in gorgonzolo

Že pri receptu za rižoto z radičem sem opisovala, da sem se s to kombinacijo prvič srečala v Trentinskem Zgornjem Poadižju, najprej na pici, potem še pri testeninah. Nekoliko kasneje pa tudi v Ljubljani, ko sta bila radič in gorgonzola, skupaj s sladko smetano in orehi pripravljena kot izjemen namaz. Pa še enkrat v Ljubljani, ko so v priznani piceriji na pico v tej kombinaciji dajali svež radič. Napaka.

Omako za testenine lahko pripravljamo na dva načina. Pri prvem v vrelo sladko smetano vmešamo na koščke narezan radič in ga kuhljamo, pri drugem najprej na oljčnem olju podušimo radič, sladko smetano pa dodamo prav na koncu. Pri tem receptu sem uporabila drugo možnost, ker uporabimo manj smetane, jed pa je tako precej lažja.

Za 2 osebi

200 g svedrčkov (fussili) ali metuljčkov (farfalle)

oljčno olje

10 listov rdečega radiča

10 dkg gorgonzole

0,5 dl sladke smetane

sol

Na oljčnem olju prepražimo na trakove nasekljan radič in ga dušimo v pokriti posodi pet do deset minut. Dodamo sladko smetano in na koščke narezano gorgonzolo in premešamo, da se gorgonzola raztopi. Vmešamo še kuhane testenine in postrežemo.

Pljukanci z lisičkami in pršutom

Letos zaradi suše v Istri še ni bilo najti gob. Sva pa našla lisičke na puljski tržnici, baje iz Gorskega Kotarja. Lisičke smo v tem blogu pripravljali že v fritaji, rižoti in s širokimi rezanci. Spodnja omaka je podobna, kot sem jo pripravljala za različico z rezanci, le da je namesto pancete pršut, izpuščen je česen, dodatnih pa je bilo še nekaj mediteranskih začimb in košček feferona.

Za 2 osebi

200 g pljukancev

olivno olje

1 majhna rumena čebula

1 majhna rdeča čebula

košček feferona

skledica lisičk

2 rezini pršuta

2 - 3 paradižniki San Marzano (odvisno od velikosti)

sol, poper

sveže mediteranska zelišča

peteršilj

Na hladno olivno olje denemo nasekljano čebulo, skupaj s koščki pršuta in na majhno narezanim feferonom ter pražimo, da čebula postekleni, ne pa porjavi. Dodamo narezane lisičke. Posolimo in popopramo. Pražimo kakšnih deset minut in dodamo še na kockice narezan paradižnik, sveže mediteranske začimbe in nasekljan peteršilj. Pražimo še kakšnih pet minut in zmešamo s kuhanimi pljukanci.

Kostanjev pire

Ali pa kar »kesten pire«, zato ker ga v Sloveniji včasih nismo poznali. Prvič sem ga namreč srečala v Beogradu v neki slaščičarni na Knez Mihajlovi. Spominjam se okroglih kozarcev iz nekoliko debelejšega stekla na pecljih, polnih kostanjevega pireja, v obliki okroglih vijug, kot so prišle iz stiskalnice. To je zame pojem kostanjevega pireja. Še vedno dober je tisti zamrznjen Ledov, ki pa ga je zadnje čase težko najti v trgovinah, tudi hrvaških, ali pa tistih na Hrvaškem. V porcijskem pakiranju slednjega, je tudi legendarni Ledov Šlag, del okusov našega otroštva. H kostanjevem pireju gre namreč sveže stepena smetana, še bolje pa zamrznjena Ledova.

Je pa to časovno in delovno zahtevna sladica. Zato si zanjo vzemite čas in potrpljenje. 

kostanj

mleko

vaniljin sladkor

sladkor po okusu

malce ruma

Kostanj skuhamo v olupku. Olupimo ga in odstranimo vse vmesne kožice. Denemo ga v kozico, dodamo sladkorja po okusu, dolijemo še malce mleka in kuhljamo toliko, da se sladkor stopi. Dodamo še malce ruma. Vse skupaj spasiramo skozi gosto cedilo ali prešo za pire.

Ponudimo ga s stepeno sladko smetano.

Johnov kruh z rožmarinom

John se vsake toliko odloči in do konca skuha začeto jed, ali pa se sam loti nečesa, kar dopolni kosilo. Tokrat je kruh narezal na kocke, ga pokapljal z oljčnim oljem, posul s svežim rožmarinom in vse skupaj porinil v pečico. 

koruzni ali bel kruh

oljčno olje

rožmarin

Pa saj ste recept prebrali že v uvodu.

Bučkin narastek

Bil je eden izmed vročih poletnih dni, v katerih pretežka hrana enostavno ne prija. Kakšna mastna hrana ali meso. In bilo je obdobje zorenja bučk, ko jih dobivamo iz vseh koncev in jih porabljamo na vse možne načine. Najprej sem imela v mislih polpete, a sem se prav zaradi vročine lotila nežnejše možnosti priprave – brez cvrtja. Narastek je pripravljen brez moke, glavna sestavina so bučke in jajca, zato bi se mu lahko reklo tudi omleta.

Pri bučkah je zelo pomembno, da se prepričamo, če niso grenke. Ena grenka bučka, (torej ne samo preveč kuharjev), nam lahko namreč zagreni okus cele jedi, ki je tako zanič, da jo moramo zavreči. Škoda, ne samo zaradi kosila, ampak tudi zaradi tega, ker se hrane enostavno ne meče stran.

bučke

jajca

sveža mediteranska zelišča

muškatni orešček

sol, poper

Če so bučke večje, jih olupimo in jim odstranimo semena. Nekaj jih naribamo, nekaj pa narežemo na kolobarčke. Jajca stepemo, dodamo nariban muškatni orešček, sveža mediteranska zelišča, sol in poper. Vmešamo še bučke in nalijemo v primerno velik pekač, da nalito teeto ni pretanko, mora ga biti vsaj dva centimetra. Pečemo na 180 stopinjah dokler ni ravno prav pečeno.

Nežno pikantna rižota z bučkami

Rižote lahko pripravljamo na različne načine. Od tistih klasičnih, kjer pač zelenjavo in meso skuhamo skupaj z rižem, do tistih, kjer omako in riž pripravljamo posebej in jih na koncu zmešamo (takšne rižote jaz ne pripravljam, ker se riž ne prepoji z omako in rižota deluje nekako vodeno). Potem so rižote, kjer se vsa omaka vpije v riž tako, da so nekoliko bolj kompaktne, pa tiste, kjer dodamo nekoliko več tekočine in so nekoliko bolj tekoče. Nekaterim rižotam na koncu dodajamo maslo in sladko smetano ter nariban parmezan. Vse pač po okusu, ki si ga predstavljamo na brbončicah in predstavi o končnem izdelku. Tale rižota je bila bolj tekoča, pripravljena na rdeče. Združevala je nežnost bučk in pikantnost čilija.

oljčno olje

80 g riža na osebo

čebula

česen

čili

bučka

paradižnikova omaka

sveži peteršilj, timijan, bazilika

sol, poper

malo masla

sveže nariban parmezan

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo in na kolobarčke narezan čili, dodamo na lističe narezan česen in prav tako na lističe narezane bučke. Prepražimo in zelenjavo pomaknemo na polovico posode, na drugi še steklasto prepražimo riž. Vse skupaj premešamo in zalijemo z vodo ter začinimo s peteršiljem, timijanom, soljo in poprom. Preden je riž skuhan, dodamo še paradižnikovo omako in svežo baziliko. Tekočine damo toliko, da riž na kocu ni razkuhan, rižota pa ostane še nekoliko tekoča. Prav na koncu dodamo še kosem masla in sveže narezan parmezan. Premešamo in postrežemo.

Krostata z borovnicami

Avtorica tele krostate je bila spet prijateljica iz romantične hiške na robu Ljubljane, kjer smo že večkrat uživale v njenih dobrotah. Tokrat smo se dobile samo na popoldanskem šampanjčku in krostati. Vmes pa seveda pregledale okrasni in zelenjavni vrt in izmenjale izkušnje o zadnjih prebranih knjigah.

Za okrogli pekač

polovico zavitka dvojnega listnatega testa

borovnice (lahko tudi zamrznjene)

2 dl sladke smetane

2 jajci

vaniljin sladkor

2 žlici sladkorja

Testo razvaljamo na tanko in ga položimo na pekač, obložen s peki papirjem tako, da bo imelo kakšna 2 cm roba zavihanega navzgor. Večkrat ga prebodemo z vilicami. Nanj naložimo borovnice. Zalijemo z jajci, ki smo jih razžvrkljali skupaj s smetano in sladkorji. Krostato porinemo v pečico in jo pečemo tričetrt ure na 180 stopinjah, odvisno od pečice in želenega izgleda.

Orada na žaru

John se je v peki rib na žaru že kar zverziral. Obožujem na žaru zapečeno skorjico in sočno meso tako pripravljene ribe. Poleg gre najbolje blitva s krompirjem in kakšen kozarček ali dva koprske malvazije.

primerno velike orade

olivno olje

vejica rožmarina
groba morska sol

Če je riba okoli kilograma ali več, jo diagonalno večkrat zarežemo in jo z rožmarinovo vejico premažemo z olivnim olje. Tile dve pa sta bili polkilski, zato smo ju pustili brez zarez. Z ribo gremo na vročo gradelo in jo najprej spečemo na eni strani, potem na drugi. Vmes je ne obračamo, da bi se koža ne prijela na žar in riba ne bi začela razpadati. Ti dve polkilski oradi smo pekli 15 minut na vsaki strani. Je pa vse odvisno od velikosti ribe, jakosti žerjavice in višine gradele. Pečene posujemo še z malce grobe soli, uživamo pa jih z malce oljčnega olja.