Piščančji zrezek z rožmarinom

Vonj in okus rožmarina sta nekaj posebnega. Tudi njegove sestavine bojda vplivajo na boljšo sposobnost pomnjenja. Kot orehi, ali pa Ginko Biloba.

Običajno takšne zrezke pripravim z malce smetane. Tokrat je nisem imela, zato sem omako ponaredila iz moke in mleka.

oljčno olje

sveži rožmarin

poper sol

mozarella v lističih

muškatni orešček

lahko sladka smetana ali

lahko mleko, kosem masla in žlička moke

Piščančje zrezke po vrhu malce posolimo, popramo s sveže mletim poprom in nanje denemo lističe svežega rožmarina. Položimo jih v vroče oljčno olje s popoprano stranjo navzgor. Pečemo jih na prvi strani dokler ne vidimo, da so več kot do polovice pečeni, potem jih obrnemo in še na drugo stran naložimo sveži rožmarin. Piščanec se mora dobro prepeči, na sredini ne sme biti več rožnate barve. Ko so pečeni nanje denemo lističe sira in naribamo muškatnega oreščka ter pokrijemo s pokrovko toliko, da se sir zmehča. Zrezki so gotovi, odvisno od okusa je, če jih postrežemo kar tako. Lahko jih zalijemo s sladko smetano, da se pomeša s sokovi omake zrezkov. Lahko pa zrezke preložimo na krožnik, na sokove denemo žličko moke in malce masla in zalijemo s primerno količino mleka, da dobimo omako, podobno smetanovi.

Zraven gre najbolje pire krompir.

Njoki brez jajc

Ko sem onega dne z užitkom spremljala Jamijeva kulinarična popotovanja po Italiji, sem ob priložnosti njegovega obiska pri noni Teresi v Trattorii Settimio v Rimu, slišala za namig, da je njoke treba pripravljati brez jajc. Samo pri velikih količinah lahko uporabimo jajce, če ne so trdi. Res, vsakokrat, ko sem delala njoke, sem se spraševala, zakaj so trši od tistih, ki jih kupim v trgovini ali dobim na mizo v kakšni gostilni.

Tako sem se lotila tudi tega podviga, njokov brez jajc. Bili so mehki in čvrsti, takšni kot morajo biti. Celo življenje se učimo.

krompir

ostra moka

sol

Krompir skuhamo v lupini. Olupljenega zmečkamo, dodamo ščep soli in dodajamo ostre moke. Po občutku, toliko časa, dokler med mesenjem pod dlanmi ne občutimo ravno prav čvrstega, a voljnega testa svilnatega otipa.

Testo oblikujemo v podolgovate klobasice in ga narežemo na koščke primerne velikosti. Njoke skuhamo v vreli vodi, kuhani so, ko priplavajo na površje.

Goveji zrezki v omaki iz suhih jurčkov

Na zalogi smo imeli še nekaj posušenih jurčkov. Lepih kosov, iz zdravih sočnih primerkov. In bili so goveji zrezki, skuhani v običajni poprovi omaki.

oljčno olje

zrezki mlade govedine

poper, sol

lahko malo gorčice

lahko krompir za zgostitev

suhi jurčki

šalotka

česen

majaron

peteršilj

Goveje zrezke popramo (in namažemo z gorčico) po eni strani. V vročem oljčnem olju jih popečemo iz obeh strani – najprej na strani brez obloge. Zrezke zalijemo z vodo, posolimo in kuhljamo vsaj eno uro, lahko tudi dve, glavno je, da so ob koncu kuhe povsem mehki. V omako lahko nekje na sredi kuhe dodamo nariban krompir za zgostitev.

Jurčke namočimo v vodi, toliko da so prekriti. Na oljčnem olju, (ki mu lahko dodamo malce masla), prepražimo nasekljano šalotko in na lističe narezan česen, dodamo namočene jurčke, pomešamo, dodamo še sol, poper, majaron in nasekljan peteršilj, še enkrat pomešamo in zalijemo z vodo, v kateri so se namakali jurčki. Kuhamo jih 20 minut, nato jih dodamo k zrezkom in vse skupaj kuhamo še 10 minut.

Postrežemo s pire krompirjem ali širokimi rezanci. Lahko tudi z rižem. Kakor nam pač paše.

Mediteranska gibanica

Mediteranska zato, ker smo nekoliko drugače zloženemu mešanemu štrudlju dodali še arancine, ki so iz sestavin izvabili vabeč primorski okus.

Čeprav je nejasna, sem izbrala fotografijo od strani, da bi se bolje videlo v slastno vsebino štrudlja.

1 zavitek pirinega vlečenega testa

maslo

oljčno olje

drobtine

6 jabolk

rozine namočene v rumu

cimet

drobno nasekljani arancini

2 jajci

500 g skute

1 kisla smetana

3 žlice sladkorja ali eritritola

naribana lupinica bio limone

rozine

Naribamo jabolka in vanje zamešamo rozine z rumom, cimet in nasekljane arancine. Lahko tudi nekaj piškotnih drobtin, da popijejo odvečno tekočino ruma.

Stepemo beljaka. Rumenjaka penasto stepemo s sladkorjema in vmešamo skuto, limonino lupinico in kislo smetano. Dodamo sneg in rozine.

Drobtine svetlo prepražimo na oljčnem olju z maslom.

Pekač naoljimo in najprej nanj položimo plast testa. Nato nanj razprostremo drobtine in jabolčno zmes. Prekrijemo jo s plastjo testa in skutno zmesjo. Nato je na vrsti spet testo. Če smo zaradi velikosti pekača testo in maso že porabili, tu končamo. Če ne, ponovimo še enkrat vse skupaj. Denemo v pečico in pri 180 stopinjah pečemo 30 minut. 10 minut pred koncem peke gibanico po vrhu premažemo z vodo.

Penne z ultimativno paradižnikovo omako

Penne so prave testenine za takšno omako. Pridevnik ultimativen nima nič s slovenskim ultimatom, nastal je iz angleškega pomena besede s tem korenom.

oljčno olje

česen

oljke

suhi paradižniki

konzerva češnjevih paradižnikov

naribana limonina lupinica

sveže mediteranske začimbe (bazilika, origano, timijan)

malo nasekljanega peteršilja

sol, poper

Na oljčnem olju prepražimo na lističe narezan česen, izkoščičene oljke in narezan suhi paradižnik. Dodamo malo pretlačene češnjeve paradižnike iz konzerve in začnimo, tudi z naribano limonino lupinico. Kuhljamo pol ure in prelijemo preko kuhanih peresnikov. Po vrhu lahko denemo nekaj tankih lističev parmezana.

In poleg kozarec rdečega vina.

Grahovi njoki

Pri pripravi njokov domišljija nima meja. Tokrat sem jih zamesila iz grahovo krompirjevega pireja. Takrat še nisem poznala hinta Terese iz Rima in sem jih pripravila z jajcem. Res bili so nekoliko trši. Za kaj gre pri tem, poglejte štiri bloge navzgor čez nekaj dni.

kuhan grah

kuhan krompir

jajce

ščep soli

ostra moka

Grah in krompir zmečkamo, dodamo jajce, sol in toliko moke, da zgnetemo svilnato testo. Naredimo klobasice in jih narežemo na njoke. Kuhamo v vreli vodi par minut, da splavajo na površje.

Riževa torta

Pravzaprav gre tu za rižev narastek v nekoliko drugačni obliki. Idejo sem dobila pri gledanju oddaje dveh požrešnih Italijanov (Antonio Carlucco in Genaro Contaldo), ki sta se potikala po Apuliji, kjer sta na neki kmetiji pripravila riževo torto. Pripravlja se enako kot narastek, le da je dodan še pomarančni liker in pomarančna lupinica. Rižev narastek imam itak rada, spominja me na otroštvo, tale različica pa ima poseben dotik južne Italije.

Za model premera 22 cm

300 g riža

1 l mleka, običajno še nekoliko več, odvisno od riža

ščepec soli

½ dl ruma

2 pesti rozin

4 jajca

4 žlice sladkorja

1 vaniljin sladkor

nastrgana lupinica bio pomaranče

½ dl Contreaua (pomarančnega likerja)

žlička masla za pekač

sladkor v prahu za posip

V vrelo mleko s ščepcem soli vmešamo riž in ga na počasnem ognju ob občasnem mešanju skuhamo do mehkega. Med kuhan riž vmešamo rozine, skupaj z rumom v katerem so bile namočene. Beljake stepemo. Rumenjake stepemo s sladkorjema in dodamo še nastrgano pomarančno lupinico in Contreau. Najprej vmešamo v mlečni riž rumenjake, nato še sneg. Maso vlijemo v namaščen pekač ter pečemo pri 180 stopinjah približno 25 minut, odvisno od pečice.

Požrešna Italijana sta na spečeno torto naribala še pomarančne lupinice in vse skupaj potresla s sladkorjem v prahu.

Grah s krompirjem

K ribi se vedno prileže krompir s še nečim. Običajno ga z Johnom pripraviva z blitvo, zelo dober je z ohrovtom, oni dan sva ga naredila s stročjim fižolom, tokrat pa prvič z grahom.

Se opravičujem za omledno sliko, a tokrat sem najbrž nekoliko preveč pohitela s fotografiranjem vsled Johnove nestrpnosti, da bi se čim prej lotil kosila.

krompir

zamrznjen grah

oljčno olje 

sol

Krompir in grah skupaj skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Vode natočimo ravno toliko, da prekrije zelenjavo. Vodo odcedimo in krompir z grahom pretlačimo z oljčnim oljem.

Pudingova šarlota

To torto sem pripravila za moje nečake, ki zaradi dietnih razlogov ne smejo uživati jedi, ki vsebujejo jajca. Navdih za tovrstno torto sem našla v ruski šarloti, ki pa je nekoliko manj dietična – vsebuje jajca in mislim, da tudi mandlje. Je pa krema pripravljena iz pudinga, biskvitni del pa nadomeščajo piškoti. V moji različici so uporabljeni keksi Plazma, ki so prav tako brez jajc.

Torto lahko pripravite s katerimkoli okusom pudinga.

Za premer 22 cm

keksi Plazma

1 vrečka čokoladnega pudinga

3 žlice sladkorja

½ litra mleka

3 lističi želatine

malo mleka za piškote

Želatino namočimo v hladni vodi. Model za torto obložimo s peki papirjem. Dno obložimo s plazma piškoti in jih namočimo z mlekom. Puding skuhamo po navodilu na vrečki in vanj vmešamo odcejene lističe želatine. Če bi radi bolj čokoladen okus vmešamo še rebrce ali dva temne čokolade. Polovico pudinga polijemo po piškotih. Nanje naložimo še eno plast piškotov in prelijemo z drugo polovico pudinga. Model prekrijemo z alu folijo in torto denemo v hladilnik, da se ohladi. K torti prija sveže stepena smetana.

Puranovi zrezki v smetanovi omaki

Dolgo je že tega, ko je bila to ena izmed redkih jedi, ki smo jih lahko imeli doma na jedilniku. Razlog je bil omejen nabor jedi, ki sta jih hčeri, ko sta bili majhni, sploh jedli. Ne spomnim se več natančno, kaj vse je spadalo v ta nabor, gotovo so to bili špageti bolonjeze, pa še kakšna druga vrsta testenin z nezapleteno omako. Verjetno tudi čevapčiči in kakšna torta oblike junakov iz risank, ki se mi potem smilili, ko smo ga morali rezati, čeprav je bila samo torta. Enkrat je bil Filip. In potem so nekega dne hčere povsem presenetile, ko smo bili za prvomajske praznike v nekem hotelu na obali hrvaške Istre in sem si belila glavo, kaj bodo sploh jedle. V samopostrežnem meniju sta si na krožnike dali boranijo ali nekaj podobnega: »To mi jemo u vrtcu.« V sanjah si ne bi mislila. Gotovo smo mame tiste, ki preveč kompliciramo.

Zdaj teh zrezkov gotovo ne bi več jedli, ker se zdravo prehranjujeta.

V povezavi s to jedjo se spomnim tudi prijateljice, ki mi je v študentskih letih prvič pokazala umetnost nje priprave. Poleg tega je odlično pripravljala tudi namaz iz smetane, gorgonzole in orehov.

Fotografija ni najboljša, težko je namreč z gospodinjskih fotoaparatom narediti neomledno fotografijo samih svetlih eksponatov.

oljčno olje

zrezki iz puranovega fileja (v originalu je bil puran)

sladka smetana

tanke rezine sira

sol, poper

muškatni orešček

Zrezke spečemo na oljčnem olju in pazimo, da jih dobro prepečemo (perutnina). Ko jih pečemo na drugi strani jih rahlo posolimo in popopramo. Na zrezek položimo tanko rezino sira in vse skupaj zalijemo s primerno količino sladke smetane. Po siru posujemo še muškatni orešček. K tej jedi se najbolj prileže pire krompir. In kozarček belega.

Marmorni kolač

Marmorni kolač po tem receptu sem spekla že dolgo nazaj, a nikoli nimam dovolj časa, da bi recept spisala za objavo na blogu. S to zamudo zapisi najbrž zgubijo kar nekaj sočnosti, ker so misli, ki so me obhajale med peko že nekje daleč.

Recept sem našla nekje na spletu in ga priredila malo po svoje. V originalnem receptu je samo olje, nič masla. Potem samo mleko, nič smetane. Dvakrat več sladkorja, manj kakava in brez ruma.

4 jajca

½ jogurtovega lončka oljčnega olja

½ jogurtovega lončka stopljenega masla

½ jogurtovega lončka mleka

½ jogurtovega lončka sladke smetane

1 jogurtov lonček sladkorja

2 vaniljina sladkorja

naribana lupinica 1 limone

3 jogurtovi lončki moke

½ pecilnega praška

5 žlic kakava

pokrovček ruma

Penasto umešamo jajca, sladkor, vaniljin sladkor in naribano limonino lupinico. Med stepanjem počasi vlivamo olje, stopljeno maslo, mleko in smetano. Po žlicah dodamo še moko, pomešano s pecilnim praškom. Polovico testa zlijemo v pomaščen in pomokan model, najbolje v tistega z luknjo na sredini. V drugo polovico vmešamo kakav in še to zlijemo v pekač. Pečemo pri 200 stopinjah 45 minut. Preizkusimo z nožem ali zobotrebcem, če je kolač pečen. 

Špinačni njoki v rdeči omaki

Ko kuham kakršnokoli rdečo omako, se spomnim škampov »v ta rdeč omak«, ki smo jih užili v Beogradu v neki imenitni restavraciji z nekim veleposlanikom, ki je preprosto užival v tej jedi. Tu pa gre bolj za preprosto jed. Za domače njoke v paradižnikovi omaki. Ki pa niso nič manj slastni od tiste jedi iz Beograda. Nasprotno. Še bolj.

domači njoki

oljčno olje

česen

sveži češnjev paradižnik in paradižnikova omaka iz konzerve ali

češnjevi paradižniki iz konzerve

oljke

malce sušenega paradižnika za začimbo

sveže mediteranske začimbe (origano, timijan, bazilika)

peteršilj

poper

sol

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo česen, toliko da zadiši, a se ne prežge (to je zelo pomembno za okus omake). Dodamo oljke in na četrtinke narezane češnjeve paradižnike in omako. Začinimo in kuhamo kakšnih dvajset minut. Omako prelijemo preko kuhanih domačih špinačnih njokov. Na vse skupaj naribamo parmezan. Uživamo.

Recept za domače njoke najdete v prejšnjem blogu.

Špinačni njoki

Vedno, ko mi ostane pire krompir v kakršnikoli kombinaciji, naredim njoke. Ne sicer tistih orto, ki so zgneteni iz krompirja, kuhanega v lupini, ampak njoke, ki pač lahko nastanejo iz krompirja, pomešanega z mlekom in maslom. Tokrat je bila v pire zamešana še sesekljana špinača. Domači njoki so pač vedno odlična priloga.

pire krompir

nasekljana špinača

jajce

ravno prav moke (ostre, lahko pa malo mešane)

Vse skupaj zgnetemo v testo, ki je primerno mehko in se ne lepi več na roke. Naredimo klobasice, ki jih narežemo na njoke. Denemo jih v krop in ko po nekaj minutah priplavajo na plano, so gotovi.

Jabolčni kolač

Iskala sem recept za jabolčni kolač, a ker ni naključij sem v prilogi nekega časopisa, ki ga sicer ne kupujem, po naključju našla recept za jabolčni kolač. Slika je bila omamna, rahlo dvignjen bisvit z jabolki. Morda je bila moja napaka, da sem iz beljakov naredila sneg in nisem vmešala celih jajc, kot je bilo predvideno v receptu. Poleg tega sem uporabila model za torte in s tem omogočila, da so se sokovi – predvsem iz jabolk in maslo cedili po pečici. Rezultat je bil precej bolj plitev jabolčni kolač in ne tako mehak, kot je na sliki. Johnu je bil sicer všeč, meni maj. Pravzaprav je bil dober, le moja pričakovanja so bila glede na objavljeno sliko v omenjenem mediju precej višja. Morda je bilo tudi malo premalo testa za pekač, ki so ga predpisali. Tudi to je nenavadno in govori v prid temu, da slika nima neposredne povezave z omenjenim receptom. Predlagajo namreč model za torto, na sliki pa so kvadrasti koščki.

Opišem vam recept, kot je bil zapisan v originalu.

Jaz sem dodala rezine, nisem pa po vrhu posipala z mandlji.

Za pekač premera 24 cm:

120 g moke

žlička pecilnega praška

ščep soli

120 g masla sobne temperature

100 g sladkorja

2 jajci

vaniljev sladkor

2-3 jabolka

žlica sladkorja in mandljevi lističi za posip

Olupljena jabolka zrežemo na kockice ali lističe. Maslo, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo, eno po eno dodamo jajci in vsakič dobro premešamo. Na zmes presejemo moko, sol in pecilni prašek ter zmešamo na roko. Ko se sestavine povežejo, dodamo jabolka in še enkrat nežno premešamo. Pekač premažemo z maslom in ga obložimo s papirjem za peko. Testo denemo v pripravljen pekač, ga po vrhu pogladimo in posipamo z žlico sladkorja ter mandljevimi lističi. Pečemo približno 40 minut na 180 stopinjah. Preverimo z zobotrebcem, če je kolač pečen. Pečen kolač lahko posujemo s sladkorjem v prahu.

Postrežemo lahko s kepico vaniljevega sladoleda ali žlico sladke smetane.

Špageti poper in sir

Idejo za to preprosto jed sem dobila, ko jo je Jaimie pripravljal v svojih popotovanjih po Italiji z enim od požrešnih Italijanov Gennarom Contaldom. Preprosta kuhinja mi je precej bliže, kot haute cuisine, je polna okusov in ima dušo. Z visoko kuhinjo ni nič narobe, le da mora biti res na visoki ravni, torej res vrhunska. Ne vem več iz katere italijanske regije izvira ta recept, mislim pa da nekje bolj iz juga škornja, kjer so jedi v cucini poveri res preproste, narejene iz surovin, ki so jih imeli na razpolago.

Uporabila sem mešan sveže strt poper, ki sem mu dodala še bengalskega. Slednjega mi je prijateljica, ki je tokrat ne bom imenovala, prinesla iz koseške tržnice, tja je šla ponj po napotilu tretjega prijatelja, ki prisega na afrodizialne učinke te začimbe. Bojda ji ga je enkrat celo podtaknil v ponujeno jed. A je učinek izostal.

špageti

oljčno olje

poper

pecorino ali parmezan

Kuhane in odcejene špagete pokapljamo z oljčnim oljem, posujemo s sveže mletim poprom (najbolje, da ga zdrobimo v možnarju) in naribanim sirom. Vse skupaj premešamo in postrežemo. S kozarčkom vina. Tokrat ne bi predpisala barve, ker gre zraven vse.

Pečjakovi rogljički

Za zajtrk običajno jem doma spečen kruh z maslom in marmelado. Občasno si privoščim tudi kakšen rogljiček, najraje polnozrnatega. Rogljički pa so najboljši sveži ali vsaj tako pripravljeni, da dajo občutek svežine. Za slednje je treba še sveže zamrzniti in jih odtaliti najprej z mikrovalovi, potem še s pečico. Enako počnem s kruhom, tistim kupljenim in doma spečenim. Nimam rada namreč kruha z vonjem, brez občutka svežine.

V času, ko ostajamo doma nam lahko prinesejo nekaj raznolikosti v naš vsakdan. Običajno spečem poln pekač rogljičkov in preostanek od tistih, ki jih ne pojemo takoj, še sveže pečene zamrznem. Tistega dne, ko si jih spet zaželimo, jih denem na kratko v mikrovalovko in potem še za 2 minuti pod gril.

Pečjakovi rogljički

Rogljičke razprostremo po peki papirju in jih še zamrznjene denemo še v hladno pečico, ki smo jo nastavili na 180 stopinj. Opazujemo jih res pozorno, kajti ne smemo zamuditi trenutka, ko postanejo zlato rumeni, takrat preko njih pogrnemo alu folijo in jih pečemo do konca. Težko vam tu zapišem kakšne minute pečenja, vse je odvisno od pečice, pa tudi od vašega okusa za rogljičke. Jaz imam raje še blede in puhaste, nekateri si želijo bolj rjavo zapečenih.

Regrat z domačega vrta

V tem blogu sem že enkrat predstavila regratovo solato, takrat z jajcem in slanino. Tokrat sem ga skupaj s trobenticami nabrala na domačem vrtu v začetku obdobja, ko smo ostali doma in nisem odšla prav pogosto v trgovino. Poleg me regrat v trgovini nikoli ne vleče, ker se ne ve, kje je bil nabran

regrat.

cvetovi trobentic (če jih imamo)

2 krompirja

česen

ocvirki

sol

bučno olje

kis

Na očiščen in opran regrat narežemo še vroč kuhan krompir (tokrat sem ga kuhala v oblicah, v prejšnjem receptu pa v lupini, obe varianti sta mogoči). Dodamo na drobno nasekljan česen, posolimo, po krompirju in solati polijemo bučno olje in dodamo kis po okusu. Kis lahko prej zmešamo z nekaj škrobne vode, v kateri se je kuhal krompir (če smo ga pripravljali v oblicah). Premešamo, zabelimo s prepražimo ocvirki in okrasimo s trobenticami.

Špageti s kozicami

Jedi si je zaželel John, ko je nekega dne slišal od svoje mame, kako slastna je bila. Omaka mora biti preprosta, brez posebnih začimb, da lahko okusimo prefinjen okus morskih rakcev.

Če uporabimo zamrznjene kozice, jih prej odtalimo v vodi in dobro popivnamo s papirnimi kuhinjskimi brisačami. Zamrznjene še z nekaj ledu nam namreč preprečijo praženje, ki pa je na začetku nujno potrebno, da ima jed pravi okus in vonj.

špageti

kozice – sveže ali zamrznjene

oljčno olje

česen

suhi paradižnik (zelo malo, samo za začimbo)

peteršilj

malo belega vina.

Na hladno oljčno olje denemo na kolobarčke narezan česen in ga pražimo samo malo, toliko da zadiši, a da se ne prežge. Dodamo osušene kozice, premešamo, potem še na drobno sesekljan sušen paradižnik in peteršilj. Malce pražimo in dodamo malo belega vina. Pokuhamo za nekaj minut, toliko da skoraj vse vino povre in dodamo špagete, ki smo jih kuhali kakšno minuto manj in se do konca skuhajo skupaj z omako in vsrkajo njen omamen okus. Na koncu vmešamo še malce svežega peteršilja.

Zraven pa kozarček malvazije.