Dolgo je že tega, ko je bila to ena izmed redkih
jedi, ki smo jih lahko imeli doma na jedilniku. Razlog je bil omejen nabor
jedi, ki sta jih hčeri, ko sta bili majhni, sploh jedli. Ne spomnim se več
natančno, kaj vse je spadalo v ta nabor, gotovo so to bili špageti bolonjeze,
pa še kakšna druga vrsta testenin z nezapleteno omako. Verjetno tudi čevapčiči
in kakšna torta oblike junakov iz risank, ki se mi potem smilili, ko smo ga
morali rezati, čeprav je bila samo torta. Enkrat je bil Filip. In potem so
nekega dne hčere povsem presenetile, ko smo bili za prvomajske praznike v nekem
hotelu na obali hrvaške Istre in sem si belila glavo, kaj bodo sploh jedle. V
samopostrežnem meniju sta si na krožnike dali boranijo ali nekaj podobnega: »To
mi jemo u vrtcu.« V sanjah si ne bi mislila. Gotovo smo mame tiste, ki preveč
kompliciramo.
Zdaj teh zrezkov gotovo ne bi več jedli, ker se
zdravo prehranjujeta.
V povezavi s to jedjo se spomnim tudi prijateljice,
ki mi je v študentskih letih prvič pokazala umetnost nje priprave. Poleg tega
je odlično pripravljala tudi namaz iz smetane, gorgonzole in orehov.
Fotografija ni najboljša, težko je namreč z gospodinjskih fotoaparatom narediti neomledno fotografijo samih svetlih eksponatov.
oljčno olje
zrezki iz puranovega fileja (v originalu je bil
puran)
sladka smetana
tanke rezine sira
sol, poper
muškatni orešček
Zrezke spečemo na oljčnem olju in pazimo, da jih
dobro prepečemo (perutnina). Ko jih pečemo na drugi strani jih rahlo posolimo
in popopramo. Na zrezek položimo tanko rezino sira in vse skupaj zalijemo s
primerno količino sladke smetane. Po siru posujemo še muškatni orešček. K tej
jedi se najbolj prileže pire krompir. In kozarček belega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar