Lazanja z bučnim bešamelom in radičem

 

Kuharski izdelek je nastal povsem po naključju. Mlajša hči je, kot že tolikokrat naredila bučne njoke. A nekaj ji ni uspelo, ker so se, ko jih je kuhala v vodi, razpustili v kašo. Tako mi je prišlo na misel, da bi lahko iz njih naredila bešamel za lazanjo.

V tem blogu je že ena bučna lazanja, kjer so buče uporabljene za polnilo skupaj s panceto.

Za velik pekač

listi lazanje

2 dl bučnega pireja

1,2 l mleka

6 velikih žlic moke

50 g masla

muškatni oreh

sol

rdeči radič

parmezan

Bučni pire pripravimo tako, da rumeno bučo (lahko je muškatna, maslena ali pa kaj podobnega) narežemo na četrtine, izdolbemo vse koščičje in jo spečemo v pečici (pečena je, ko je mehka). Meso izdolbemo in ga pretlačimo.

Bučni bešamel pripravimo tako, da liter mleka zavremo skupaj z maslom, vanj pa vmešamo preostalo mleko v katerem smo razžvrkljali moko. Premešamo, dodamo bučni pire, sol in muškatni orešček. Kuhljamo, dokler se ne zgosti.

Na namaščen pladenj najprej denemo tretjino bešamela, posujemo s plastjo nasekljanega radiča ter prekrijemo s plastjo listov lazanje. To ponovimo še enkrat, po vrhu pa premažemo z bešamelom v katerega smo naribali parmezana. Pečemo 20 minut v vnaprej ogreti pečici na 230 stopinj.

 

Biskvit s polento in pomarančama

 

Tudi ta recept, tako kot prejšnjega za linške piškote, sem našla v nekem Delovem časopisu. Zdel se mi je zanimiv zaradi polente. Naslednjič, mislim, bom testo pripravila s kuhano polento. Za moj okus je namreč biskvit nekoliko preveč škripal med zobmi. Nekuhana polenta mi je sicer dobro šla v cantuccine s koruznim zdrobom, ki so tudi sicer bolj trdo pecivo. V mehak biskvit pa se mi ni podal. Johnu, ki je pristaš suhe polente, pa je bil všeč.

Namesto naribane lupine sem v testo dela nasekljane arancine. Dodala sem še malo gina.

250 g masla

250 g sladkorja

4 velika jajca

140 g polente

200 g moke

2 žlički pecilnega praška

naribana lupina in sok dveh pomaranč

gin po okusu

Pečico segrejemo na 160 stopinj. Pekač namastimo in obložimo s papirjem za peko. Maslo sobne temperature penasto umešamo s sladkorjem, eno po eno dodajamo jajca, vsakič dobro premešamo. Vmešamo še gin, če smo se za to odločili. Zmes damo v pomaščen pekač, poravnamo ter pečemo 40-45 minut oziroma dokler zobotrebec, ki ga zapičimo v biskvit, ni čist, ko ga potegnemo ven. Kolač zvrnemo na rešetko in popolnoma ohladimo. Potresemo s sladkorjem v prahu.

 

 

Linški keksi

 

Recept sem našla v nekem Delovem časopisu. So uspeli dobri.

250 g moke

100 g mletih mandljev

200 dag masla

100 g sladkorja v prahu

1 jajce

pol žličke pecilnega praška

vaniljev sladkor

ščepec soli

ščep cimeta

naribana lupinica pol bio limone

jagodna ali malinova marmelada

Na sobno temperaturo ogreto maslo in sladkor penasto umešamo, dodamo vaniljev sladkor, limonovo lupinico in jajce, dobro premešamo. V drugi skledi pomešamo moko s pecilnim praškom in mandlji, cimetom in soljo ter postopoma dodajamo masleni mešanici. Testo oblikujemo v kroglo, malo potlačimo in ovijemo v folijo za živila ter vsaj za pol ure postavimo v hladilnik. Delovno površino posujemo z moko, testo razvaljamo na pol centimetra debelo ter izrežemo piškotke poljubne oblike, tisti ki bodo na vrhu, naj imajo na sredini luknjico (moji je nimajo). Pečico segrejemo na 175 stopinj, pekač obložimo s peki papirjem in piškote pečemo 10-12 minut. Ohladimo. Na sredino polnih piškotov denemo žličko marmelade, piškotke z luknjico položimo na namazani del in posujemo s sladkorjem v prahu.

 

Kosilo iz ene ponve

 

Samo ena je. Posoda umazana.

oljčno olje

krompir

bifteki

jurčki

poper

solni cvet

Na oljčnem olju v pokriti ponvi najprej spečemo krompir, ga vsake toliko premešamo, pečemo dokler ni primerno pečen.. Ga damo na toplo. Nato še biftke, na vsaki strani dve do tri minute, odvisno od želene prepečenosti in debeline biftka. Jih odložimo na krožnik, da počivajo par minut. In nato še jurčke, minuto do dve na vsaki strani. Solimo in popramo po okusu.

Izjemno kosilo, tudi za prave moške.

Jurčki v ponvi

 

Pri dobrem sosedu sem našla čudovite jurčke. Čvrste in ravno prav velike za kuho. Lotil se jih je John, odločil se je, da jih pripravi v ponvi.

oljčno olje

poper

solni cvet

sveži jurčki

Jurčke po potrebi obrežemo in narežemo na približno 3 milimetre široke rezine. Spečemo jih na ponvi z nekaj kapljicami razgretega oljčnega olja. Na vsaki strani minutko ali dve. Po okusu popramo in solimo s solnim cvetom.

Johnova torta

 

Torto sem že obdelala v blogu pod naslovom Torta iz otroštva. Takrat jo je naredila Johnova mama, z najboljšim namenom je biskvit spekla sama. A prava torta je tista s kupljenimi oblati. Sedaj se dobi samo še tiste, kjer so trije okrogli biskviti. Včasih pa se je dalo kupiti pet nekoliko tanjših oblat, mislim, da so bile Koestlinove.  Čeprav pa mi John pri nakupu oblat ni znal dati pravih napotkov. Le te pa mi je dal pri sestavljanju torte.

Če želimo, da torta traja dlje časa, uporabimo trajno smetano za stepanje. Odličen je kompot Del Monte.

3 biskvitne oblate

3 sladke smetane

3 kremfixi

2 ananasova kompota

2 banani

Oblato namočimo s sokom ananasovega kompota. Stepemo sladko smetano s Kremfiksom (navodila na vrečki). Obložimo jo s koščki ananasa in z 1/4 stepene smetane. Drugo oblato zopet namočimo s kompotom, obložimo z na kolutke narezanimi bananami in drugo četrtino smetane. Tretjo oblato namočimo in obložimo z ananasom. Premažemo s tretjo četrtino smetane, četrto pa porabimo za obod. Najbolje je, da torta vsaj prenoči v hladilniku. Drugi dan je najboljša!

 

Rižota s koromačem

 

Letos mi je v visoki gredi zrase čudovit koromač. Dragocen je tako gomolj, kot tudi listje, ki je uporabno za več jedi. Tudi za ribe. Dimljenega lososa pa si ne morem predstavljati brez koromačevih listkov. Finocchio me tudi spomni na kakšno kosilo v sosednji Italiji že daleč nazaj. Takrat, ko pri nas še ni bil tako popularen. Spomnim se ga posutega s parmezanom in v pečici zapečenega.

oljčno olje

čebula

riž

koromač

sol, poper

maslo

parmezan

Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo – toliko da postekleni. Dodamo riž, ki mora prav tako postekleneti. Dodamo še narezan koromač premešamo in zalijemo z vodo. Solimo in malce popramo. Dodamo še nasekljane koromačeve listke. Pokrijemo, kuhamo in pazimo, da riž ostane al dente. Vmešamo še kosem masla in nariban parmezan. Zraven gre kozarec suhega belega vina.

 

Špageti z bučkami

 

Tudi tu gre za neke vrste priročno omako kot v prejšnjem blogu. Recept je podoben.

špageti

oljčno olje

česen

oljke

bučke

češnjev paradižnik

peteršilj

poper

parmezan

Na oljčnem olju pražimo na lističe narezan česen in izkoščičene oljke. Dodamo na polovične kolobarčke narezane bučke in na kockice narezane češnjeve paradižnike. Popramo in dodamo nasekljan peteršilj in še malo pražimo, pokrijemo s pokrovko in omako podušimo. V omako vmešamo kuhane špagete, denemo na krožnik in posujemo z naribanim parmezanom.

Špageti s priročno omako

 

V času dela od doma je treba kosilo skuhati na hitro. V podzavest se je zapisalo, da imamo za kosilo pol ure. Ob delu v pisarni nam kosilo skuha nekdo drug, tu pa si ne moremo privoščiti niti Jaimijevih 30 minut samo za pripravo kosila. Tako je treba ubrati še krajšo pot. Tudi sestavin nimamo vedno na voljo vseh, časa za pot v trgovino ni. Zato je edina rešitev, da pobrskamo po hladilniku in skuhamo testenine s sestavinami, ki so pri roki. Od tod ime priročna omaka. Spodaj je recept za današnjo kombinacijo.

špageti

oljčno olje

česen

oljke

sušeni paradižniki

kapre

češnjev paradižnik

malvazija

peteršilj

poper

parmezan

Na oljčnem olju pražimo na lističe narezan česen in izkoščičene oljke. Lahko dodamo tudi nekaj celih (oljk). Dodamo še nasekljane sušene paradižnike, kapre in na kockice narezane češnjeve paradižnike. Popramo, še malo popražimo in zalijemo z malce malvazije. Dodamo nasekljan peteršilj in pustimo, da malvazija povre. V omako vmešamo kuhane špagete, denemo na krožnik in posujemo s parmezanom. Imenitno.

Segedin

 

Segedin me spominja na mladost. Mama ga je včasih skuhala in vsake toliko si ga zaželim. Kot kakšne druge jedi, ki smo jih doma večkrat jedli. Krompirjev golaž, rižoto za grahom, lečo, polpete iz govejega mesa in grahovo omako, polnjene paprike, špinača in pire krompir …

Pripravila sem ga po svoje, prej sem si ogledala Ivačičevo različico, prav ta vikend, kosem ga kuhala, pa je bi v Odprti kuhinji recept, ki prihaja iz madžarskih logov. Ena izmed razlik je v tem, da Ivačič praži meso na olju, v madžarskem receptu pa meso denejo v vodo. Ivačič priporoča rebrca in flam, OK pa pleče ali stegno). Jaz sem kupila pleče krškopoljskega prašiča, za katerega verjamem, da je meso nekoliko boljše kvalitete. Ivačič zgosti Segedin s podmetom.

Zanimiva je tudi etimologija imena tega golaža. V OK pravijo, da na Madžarskem te jedi ne poznajo po imenom Segedin in tudi ne izvira iz mesta Szeged, kot to misli večina nas. Poimenovana naj bi bila po madžarskem pisatelju Jozsefu Szekelyu, ki je nekoč prišel v gostilno na kosilo. Ker je bil pozen, so ostali samo ostanki jedi in kuhar je zamešal svinjski golaž in zelje. Ta jed se imenuje székelykáposzta . Od tod najbrž izvira tudi Ivačičevo poimenovanje – Sekejski golaž.

1 kg kislega zelja

oljčno olje

700 g svinjskega mesa

2 – 3 čebule

nekaj strokov česna

½ čajne žličke kumine

1 žlica paradižnikove mezge

2 žlici mlete sladke paprike

sol, poper

nekaj žlic kisle smetane

Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo na kocke narezano meso in pražimo. Dodamo še nasekljan česen, kumino, papriko in paradižnikovo mezgo. Solimo in popramo (solimo ne preveč, ker je zelje slano že samo po sebi). Premešamo in zalijemo z vodo in kuhamo pol ure. Zelje oplaknemo in ga dodamo v golaž ter kuhamo še pol ure. Na koncu vmešamo še kislo smetano.

Meni je najboljši s kuhanim krompirjem.

 

Sirovi štruklji

 

Štrukljev sem se lotila  potem, ko mi je mama v zadnjem času večkrat povedala, da je bila to ena izmed njenih najljubših jedi v mladosti. Takrat so zaradi vojne živeli v pomanjkanju, še posebej težko je bilo njeni mami, ki je morala preživljati pet otrok. Povedala je tudi, da jim je okupator dal pogoj, da se v 48 urah izselijo iz mesta, s seboj lahko vzamejo le to, kar uspejo preseliti v tem času. S pomočjo stricev so z volovskimi vpregami uspeli rešiti tudi nekaj svojega pohištva. Pri hiši na podeželju so imeli celo vrt, a ga niso smeli uporabljati Pri tem jih je nadzorovala stroga Verwalterin. Morda je bila selitev sreča v nesreči, hišo v mestu je namreč kasneje uničila bomba. Se sliši kot v filmu, a naši predniki so doživeli tiste čase.

Nazaj k sirovim štrukljem. Včasih smo jih doma kuhali v prtu, zdaj imamo enostavnejšo različico – kuho v aluminijasti foliji. Vlečeno testo lahko zamesimo sami, enostavneje pa je uporabiti kupljenega. Če ga zamesimo sami je dobro, da vsebuje jajce, da poveže testo med kuho.

Tokrat sem jih pripravila kot sladico, sirovi štruklji pa so lahko tudi čudovita priloga k npr. govejim zrezkom v omaki.

vlečeno testo

Polnilo:

500 g nepasirane skute

2 dl kisle smetane

2 jajci

ščepec soli

malo zdroba

Za posip:

maslo

olje

krušne drobtine

cimet

kristalni sladkor

Jajci, kislo smetano, skuto in ščepec soli zmešamo skupaj. Polnilo naložimo na razprostrto vlečeno testo. Po polnilu posujemo malo (zares malo) zdroba. Zavijemo tako, da robove testa zavihamo na način, da nam masa ne uhaja iz testa. Vse skupaj zavijemo v aluminijasto folijo, prav tako na način, da nam štrukelj ne uhaja (John bi rekel, da morajo biti robovi dobro zapiganiJ). Štrukelj v foliji denemo v krop in kuhamo 20 minut. Štruklje previdno odvijemo in poljubno narežemo. Posujemo z drobtinami, praženimi v maslu in olju. Povrh pa še s cimetom in kristalnim sladkorjem.

(John mi je čestital za štruklje, to je zelo redko dejanje, torej so bili najbrž zares dobri.)

Stracotto

 

Za stracotto sem se navdušila ob gledanju Jamijevih kulinaričnih oddaj, ko je potoval po italijanskih regijah skupaj z enim izmed dveh požrešnih Italijanov in obiskoval none, ki so izdajale svoje recepte značilnih jedi tiste regije. Tokrat sta bila pri noni v Toscani in pripravljala v zelenjavi kuhano govedino.

1 kg goveje vratovine

oljčno olje

2 rdeči čebuli

2 korenčka

2 stroka česna

2 stebli stebelne zelene

1 koromač

1 vejica svežega rožmarina

1 vejica svežega žajblja (jaz sem ga zamenjala za lovor)

poper, sol

2,5 dl chiantija ali drugega rdečega vina

paradižnikova mezga

V primerno veliki posodi, kjer bomo kuhali stracotto, najprej na zmernem ognju zapečemo meso z vseh strani. Meso odložimo in na istem olju pripravimo sofritto – prepražimo nasekljane čebulo, korenje, česen, zeleno in koromač. Dodamo še meso in zavezan šopek rožmarina in žajblja (lovorja). Solimo in popramo. Posodo pokrijemo in kuhljamo na majhnem ognju počasi 20 – 30 minut. Meso vsake toliko obrnemo.

Ogenj damo na močno, vlijemo še vino ter vmešamo še paradižnikovo mezgo. Zalijemo še z juho, lahko tudi z vodo. Ko zavre ogenj zopet zmanjšamo in kuhljamo približno 3 ure.

Ko je meso povsem mehko, ga vzamemo iz omake in narežemo na rezine. Omako lahko še pretlačimo. Postrežemo z domačimi jajčnimi testeninami ali polento. In naribanim parmezanom.

Zagrebška rezina

Pravzaprav to ni zagrebška rezina, ampak ob pripravi sem dobila to asociacijo zaradi čokolade na tovrstni rezini. Zagrebška je pravzaprav kremšnita, ki ima po vrhu še prelito čokolado. Ne vem pa, če me spomin ne vara, če niso v slaščičarni Gris v Stari Ljubljani nekoč prodajali rezine pod tem imenom s čokoladno kremo. Od tod najbrž moja asociacija.

Tole je enostavna varianta s pudingovo kremo.

Za okrogel model premera 16 cm

vrečka čokoladnega pudinga

½ litra mleka

3 listi želatine

listnato testo

2 dl sladke smetane

kremfix

kakav

V pekaču s snemljivim obodom, katerega dno ste obložili s peki papirjem najprej spečete listnato testo. Ko se ohladi, obod na notranji strani premažete z maslom in obližite s peki papirjem. Tako bo pekač pripravljen za vlivanje kreme.

Želatino namočimo v hladni vodi. Skuhamo puding po receptu na vrečki in vanj vmešamo želatino. Zmes vlijemo v pripravljen pekač na dno iz listnatega testa. Ko se ohladi nanjo nadevamo s kremfixom stepeno smetano in posujemo s kakavom. Naj bo še nekaj časa v hladilniku (če boste zdržali).

Carski praženec

Šmorn. Bila sem prepričana, da sem recept za šmorn že objavila. Sem iskala po sedemsto in nekaj receptih, pa ga nisem našla. Le nekaj dni, preden je v sobotni prilogi izšel članek z isto besedo, sem si zapisala – sramota, šmorna še ni v tem blogu. (Najbrž se vam je že kdaj pripetilo, da ste v nekem ožjem časovnem obdobju kar naenkrat večkrat zasledili isto besedo, ali da ste se na različnih krajih srečali s podobnim pojavom. V tem času se je zgostila pojavnost besede sramotaL).

Spodaj je zapisan recept za carski praženec z vsemi prijemi, da bi bilo testo čim bolj puhasto. Moja mama pa je doma pripravljala čisto običajen šmorn, narejen iz malo gostejšega testa za palačinke. Tak šmorn mora biti obvezno malo zažganJ.

Točne količine vam težko povem, ker testo pripravljam vedno po občutku. Ko zmešate vse sestavine, mora biti testo gostejše kot tisto za palačinke.

Za eno večjo ponev

2 jajci

½ ostre in ½ gladke moke

½ žličke pecilnega praška

mleko

radenska

naribana limonina lupinica

rum

rozine

olje

sladkor za posip

Vseh sestavin vzamemo ravno prav, da z dvema jajcema dobimo ravno prav gosto zmes (gostejšo, kot za palačinke). Nekaj prej, preden se lotimo testa namočimo rozine v rum. Stepemo beljaka. Z rumenjakoma zmešamo moki, pecilni prašek, vaniljin sladkor, naribano limonino lupinico, mleko, radensko in rum, v katerem so se namakale rozine.  Že to testo naj bo ustrezne gostote. Previdno vmešamo še sneg iz beljakov, vmešamo še rozine in pustimo počivati testo pol ure (če se nam mudi tudi ne). Testo se bo verjetno še nekoliko zgostilo, še vedno lahko gostoto uravnamo z manjšim dodatkom mleka.

Olje denemo v ponev in na vroče vlijemo testo. Ko se spodaj dodobra zapeče, ga z zapečeno stranjo predenemo na pokrovko in od zgoraj poveznemo ponev ter vse skupaj na hitro zasukamo za 180 stopinj. (Pri teh operacijah boste rabili pomočnika, meni vedno asistira JohnJ.) Ponev postavimo na ogenj in testo zapečemo še na drugi strani. Testo razkosamo, šmorn še malo popražimo in ponudimo s sladkorjem. Vsak po svojem okusu, v prahu ali s kristalnim.

Druga možnost pečenja je, da pečico skupaj s primernim pekačem segrejemo na 230 stopinj. Segret pekač premažemo z oljem in vanj nalijemo testo. Pečemo, dokler testo ni primerno zapečeno z obeh strani. Pekač vzamemo ven, šmorn razkosamo, premešamo in ga v pečici še malo popečemo.

 

Kolač s figami

 

Fige rodijo dvakrat v letu, poletne so bolj sočne, jesenske slajše. Katerekoli lahko uporabimo za tale odličen figov kolač. Spet sem uporabila preizkušen recept za biskvit, ki se najbolj obnese za tovrstne kolače.

150 g moke

50 g škroba

2 dl grškega jogurta

4 jajca

80 g sladkorja

1 vaniljin sladkor

1 pecilni prašek

ščepec soli

1 dl oljčnega olja (v original receptu je sončnično)

fige

Stepemo beljake. Penasto umešamo rumenjake s sladkorji, dodamo jogurt in sol. Previdno vmešamo še sneg in s pecilnim praškom presejano moko. Testo nalijemo v model in nanj vložimo polovice fig. Posujemo jih s kristalnim sladkorjem. Pečemo ga 45 minut na 170 stopinjah. V recepturi piše, da prvih 40 minut pečice ne odpiramo. Po želji ga posujemo s sladkorjem v prahu.

Mandljeva korenčkova torta

 

Takšne vrste torte se spomnim iz Helsinkov. Omamno me je vabila iz vitrine, nisem si mogla kaj, da je ne bi izbrala. Mandlji, ki jih uporabimo, so lahko z lupinico ali brez.

za okrogel pekač, 26 cm

25 dkg nastrganega korenja

25 dkg mandljev

2 žlici kandirane pomaranče

5 jajc

16 dkg sladkorja

1 vanilijev sladkor

2 žici jedilnega škroba

1/2 pecilnega praška

šilce amaretta

maslo za pekač

Mandlje zmeljemo skupaj s kandirano pomarančo. Korenje nastrgamo, tako ali drugače. Jajčne beljake stepemo in vanje vtepemo še 3 žlice vode. Rumenjake penasto stepemo skupaj s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Vtepemo še pecilni prašek in škrob. V mešanico dodamo korenje in mandljevo pomarančno zmes. Dobro premešamo. Vmešamo še rum. Na koncu nežno vpotegnemo beljakov sneg. Model za torto premažemo z maslom in obložimo s peki papirjem. Zmes vlijemo v pekač, po vrhu posujemo mandljeve lističe. Pečemo na 180 stopinjah eno uro. Peko spremljamo in, če opazimo, da nam torta ob peki začenja preveč temneti, nanjo položimo aluminijasto folijo. Ponudimo s stepeno sladko smetano.

Biskvit z breskvami

Tudi biskvit z breskvami pride v poštev poleti, ko imamo na razpolago sočne domače breskve. Spet sem uporabila preizkušen recept za biskvit, ki se najbolj obnese za tovrstne kolače.

150 g moke

50 g škroba

2 dl grškega jogurta

4 jajca

80 g sladkorja

1 vaniljin sladkor

1 pecilni prašek

ščepec soli

1 dl oljčnega olja (v original receptu je sončnično)

breskve

Stepemo beljake. Penasto umešamo rumenjake s sladkorji, dodamo jogurt in sol. Previdno vmešamo še sneg in s pecilnim praškom presejano moko. Testo nalijemo v model in nanj naložimo krhlje breskev. Pečemo ga 45 minut na 170 stopinjah. V recepturi piše, da prvih 40 minut pečice ne odpiramo. Po želji ga posujemo s sladkorjem v prahu.