Po raznih (seveda uspešnih) poskusih, ko sem spekla
že nekaj različnih sladic s sadjem – od krostat, štrudljev z vlečenim in
listnatim testom, pa do pit, je seveda ostala še različica sladice, kjer sadje
zapečemo v biskvitu. Pa še oni dan si je John zaželel ravno takšne sladice.
Sestavine sem imela, čas tudi, zato ni bilo ovir, da se ne bi spoprijela z njo.
Naredila sem le eno napako. Sadje sem nekoliko prepozno porinila v biskvit. Pri
tej sladici namreč v pečico najprej denemo samo testo, da se od spodaj nekoliko
zapeče, po kakšnih petih do desetih minutah pa vanjo potopimo še sadje. V
nasprotnem primeru, če bi na testo nadevali sadje že na začetku peke, bi se
potopilo na dno, ga tako razmočilo in ne bi dobili kompaktne in enovite
biskvitne podlage. Jaz pa sem to storila nekoliko prepozno, ko se je biskvit že
skoraj zapekel. Tako sem s težavo vgravirala sadje v biskvit. A je šlo, sicer
ne popolnoma potopljeno, kot bi moralo biti. Rezultat je bil kljub temu
odličen. Dober biskvit s sočnim sadjem. Kot nalašč za poletne dni, ko nam ne
teknejo mastne kreme.
6 jajc
100 g sladkorja v prahu
1 vaniljin sladkor
150 g masla
100 g kristalnega sladkorja
250 g moke
Jajca in maslo damo iz hladilnika nekaj prej, da se
navzamejo sobne temperature. Sadje narežemo na koščke želene oblike in
velikosti. Beljake stepemo, na koncu stepanja dodamo še kristalni sladkor tako,
da dobimo čvrst sneg. Rumenjake penasto stepemo skupaj s sladkorjem v prahu,
vaniljinim sladkorjem in maslom. V rumenjakovo zmes z metlico postopoma rahlo
vmešamo beljake in presejano moko. V pekač, obložen s pergamentnim papirjem
nadevamo testo. Namesto pergamentnega papirja lahko za pekač uporabimo maslo in
potreseno moko. Če pa imamo pekač za torte s snemljivim dnom, je najbolje dno
obložiti s pergamentnim papirjem, obod pa namazati z maslom in posuti z moko
(skoraj doktorat iz oblaganja pekača). Testo pečemo na 180 stopinjah pol do tri
četrt ure, odvisno od oblike in velikosti pekača. Sicer ne pozabimo po petih do
desetih minutah peke testa, vanj potopiti pripravljenega sadja. Za to dejanje
moramo ujeti pravi trenutek. Tako kot pri vseh rečeh, je tudi pri kuhi potrebna
koncentracija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar