Pomarančni kolač

Nekje na spletu sem zasledila recept za pomarančni kolač, ki ga je baje nujno speči v prazničnem decembru.

2 bio pomaranči

10 dkg koruzne moke

10 dkg mletih olupljenih mandljev

8 dkg bele moke

¾ zavitka pecilnega praška

4 jajca

10 dkg sladkorja

15 dkg sladkorja v prahu

2-3 žlice pomarančnega soka

pest sesekljanih pistacij

Cele pomaranče denemo v lonec in jih kuhamo eno uro na počasnem ognju. Ker plavajo, jih obtežimo z manjšim loncem, da so pod vodo. Kuhane ohladimo, razkosamo, odstranimo koščice in vse skupaj zmeljemo v kašo.  Beljake stepemo s polovico sladkorja, rumenjake z drugo. Zmešamo koruzno moko, mlete mandlje in belo moko s pecilnim praškom. V rumenjakovo zmes damo pomarančno kašo in počasi dodajamo moko in stepene beljake. Nadevamo v pomaščen in pomokan pekač približno 40 minut pri 180 stopinjah.

Müsli rezine M. Tereze

Za novoletno darilce sem dobila dobro müsli rezino po Terezinem receptu. Skupaj z lističem z recepturo. Malo so me zmedle edinole natančno odmerjene minute za peko.

3 zrele banane

1 čajna žlička cimeta

1 čajna žlička vanilje

200 g ovsenih kosmičev

½ skodelice orehov

½ skodelice bučnih semen

½ skodelice narezanih suhih sliv

½ skodelice sezamovih semen

Zmiksamo banano s cimetom in vaniljo. Dodamo še vse preostale suhe sestavine. Namažemo po pekaču, obloženim s peki papirjem in pečemo 23 minut na 180 stopinjah. Ohlajeno razrežemo.

Rumen curry s piščancem

Kari. John si je zaželel karija, podobnega tajskemu. Doma smo imeli vse sestavine razen kokosovega mleka, ki je obvezna vsebina. Ker je bila nedelja, najbližja odprta trgovina pa še kar daleč, sem že razmišljala o primernem nadomestku, na primer kravjemu mleku, ker bi okus po kokosu dala itak kokosova maščoba. Pa so k sreči imeli še nekaj kokosovega mleka v hladilniku bližnji prijatelji. Manjkala mi je še ena sestavina, ki je v veliko receptih za kari – limeta. Lupinico naribajo, sok pa stisnejo v kari. Mislim, da ob koncu.

Za 2 osebi

kokosova mast

2 – 3 dcl kokosovega mleka

1 čebula

1 glavica česna

1 piščančji file

1 rumena paprika

1 rdeča paprika

1 zelena paprika

1 manjši sladek krompir

1 korenček

1 čili, če ga nimamo uporabimo pekočo papriko v prahu

sol, poper

curryeva začimba (kurkuma, ingver, koriandrova semena, koriandrovi listi)

Na kokosovi masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kockice narezanega piščanca, na rezine narezan česen, lahko tudi nekaj celih strokov, na trakove narezane paprike, čili in pražimo. Dodamo še na kolutke narezan korenček in na manjše kose narezan sladek krompir. Vse še malo premešamo, začinimo in pokrijemo, da se malce poduši. Dodamo še kokosovo mleko in kuhamo kakšnih 20 minut, da se skuha piščanec in korenje. Na koncu poskusimo, če nam še kakšne začimbe manjka in dodamo.

Ponudimo z rižem, skuhanim na vodi.

Ričet

Ker gre za klasično jed, sem za receptom najprej pobrskala pri Ivačiču, a ga tam nisem našla. Bil je pri Novakovih, črpala sem pa tudi na spletnih straneh Gurmana, kjer je predstavljen recept iz Šmarne gore.

Novakovi ričet pripravljajo s prekajenimi rebrci, dodajo pa tudi 2 žlici paradižnika iz konzerve ter origano in timijan.

Za 4 osebe in še malo

300 g ješprenja

200 g suhega fižola

oljčno olje

1 čebula

3 stroki česna

2 korenčka

½ rumenega korena

½ korena peteršilja

lahko tudi malo pora, kolerabe

300 g prekajenega mesa

sol poper

3 vejice peteršilja

majaron, šetraj, lovorov list

Ješprenj namočimo preko noči. Prav tako fižol.

Fižol skuhamo z lovorovim listom. Na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo na kockice narezan korenček in drugo jušno zelenjavo. Malo prepražimo in dodamo še ješprenj, meso, začinimo in zalijemo s tekočino (vodo, zelenjavno osnovo, lahko tudi govejo juho), pravijo da 3 prste nad sestavinami. Ko zavre, kuhamo pol ure, da se ješprenj zmehča in zgosti. Če ješprenja nismo namakali, kuhamo eno uro. Odcejen kuhan fižol dodamo tik pred koncem.

Ričota z rukolino kremo in šparglji

Orzotto (orzo perlato). Tole sem zapisala v italijanščini, ker sem po spletu dolgo iskala, kako se reče ješprenj v tem jeziku. Najde se namreč pod orzo, a orzo je tudi testenina v obliki riža. Ješprenj pa je orzo perlato (Hordeum vulgare, pot barley). Orzotto sem zadnje čase večkrat okusila v sosednji Furlaniji Julijski krajini, kjer jo pripravljajo kot rižoto – z zelenjavo, ali pa preprosto samo z vmešanim naribanim trdim sirom. Na spletu najdemo veliko receptov, kot na primer con crema e fiori di zucca, našla pa sem tudi takšno con crema di asparagi. In po tej sem se zgledovala, ko sem pripravljala takšno z rukolino kremo in šparglji.

Ko sem brskala za recepti sem opazila, da so vsi na slovenskih straneh zapisani tako, da uporabljajo preko noči namočen ješprenj. Na italijanskih v receptih uporabljajo nenamočenega. Pri Novakovih sem kasneje odkrila, da mama svetuje, da naj bi namočenega kuhali pol ure, nenamočenega pa uro.

Za 4 osebe

280 g ješprenja

oljčno olje

maslo

1 dl belega vina

zelenjavna osnova

1 čebula

4 stroki česna

100 g rukole

8 vrtnih špargljev

peteršilj

sol, poper

6 žlic naribanega parmezana

Ješprenj namočimo preko noči v vodi. Pazimo, da je vode dovolj, ker se ješprenj napne.

Na oljčnem olju in maslu prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo še narezane spodnje dele špargljev, ki smo jim prej olupili morebitno olesenelo povrhnjico. Zgornje dele špargljev, kakšnih pet centimetrov, denemo na stran in prihranimo. Na praženo zmes dodamo še odcejen ješprenj in še malo premešamo. Dodamo vino in malce pokuhamo, nato še kremo iz rukole, ki so jo pripravili tako, da smo v zelenjavni osnovi blaniširali in s paličnim mešalnikom sesekljali skupaj s peteršiljem. Posolimo in malce popramo ter kuhamo, dokler tekočina ne povre in se ješprenj ne zmehča. To traja približno pol ure. Dodamo še zgornje dele špargljev in pokrito kuhamo še pet minut. V ričoto vmešamo še malce masla in naribanega parmezana. Postrežemo jo skupaj z vinom, ki smo ga prej dodali jedi. Tako je baje najbolj prav.

Mol v ponvi

Lat. Trisopterus minutus, Gadus capelanus, hr. mol, pišmol, it. capellano, nem. Zwergdorsch, an. poor cod, it. merlano, molo. Živi na blatnem in peščenem dnu, 300 m globoko. Do 40 cm dolga riba. Hrbet je sivorjavkast, boki in trebuh so srebrni. Belo, mehko, rahlo in nemastno meso. Po videzu se od ugotice, molu iz parangala, razlikuje po tem, da ima med drugo in tretjo hrbtno plavutjo velik razmik.

Kot rečeno, ima mol zelo rahlo meso, zato ga bi bilo težko speči na rešetki. Lahko bi ga spekli na ravni žar plošči, mi pa smo ga v veliki teflonski ponvi.

Mola očistimo, oplaknemo in osušimo. Spečemo ga v veliki ponvi na malo oljčnega olja na vsaki strani po približno 4 minute (odvisno od velikosti, naši so bili težki po približno četrt kile). Med pečenjem, ga z rožmarinovo vejico mažemo z oljčnim oljem. Mi smo ga postregli z blitvo s krompirjem in kozarcem malvazije.

Presna skutina torta z malinami

Eržebet nas je spet presenetila. Povabila nas je na štrudl, a se je zaradi poletne vročine odločila raje za ohlajen desert. Kako naj opišem to torto? Božanska.

Namenoma prilagam fotografijo še z malce ambienta, ki je bil pika na i za uživanje te sladice.
Eržebet je pripravila malce višjo torto v 17 cm modelu, jaz malo nižjo v 26 cm modelu. Uporabila sem malo več malin, njihov volumen sem merila po tem, ko so se odmrznile. Uporabila sem tudi nekoliko več grškega jogurta - 340 g - zato, ker se v trgovini dobi pakiran po 170 g. Tudi piškotov za podlago sem dela nekoliko več, pa še dodatno žlico masla, da sem prekrila večje dno tortnega modela. Uporabila sem Bahlsen polnozrnate piškote.

sadje

250 ml zamrznjenih malin (jagod, gozdnih jagod, borovnic)

½  zavitka vaniljevega sladkorja

1 žlička limoninega soka

½ vrečke želatine v prahu Dr. Oetker

krema

250 g albuminske skute

2 dl grškega jogurta

0,7 dl sladke smetane

1-2 žlici sladkorja (lahko Eritrol, je brez kalorij)

1 žlička limoninega soka

1 zavitek vaniljevega sladkorja

1 vrečka želatine v prahu Dr. Oetker

podlaga

150 g mletih mandljev - mandljeva moka (ali zdrobljenih piškotov)

3 žlice masla (sobne temperature)

okrasitev

sveže maline (jagode, borovnice)

Posodo z zmrznjenimi malinami, vaniljevim sladkorjem in 1 žličko limoninega soka denemo za 2 minuti v mikrovalovno pečico. Dodamo ½ zavojčka želatine v prahu in dobro zmešamo. Damo ob stran.

V drugi posodi zmiksamo albuminsko skuto, jogurt, 1-2 žlici sladkorja, vaniljin sladkor in 1 žličko limoninega soka.

Smetano segrejemo v mikrovalovni pečici do skorajšnjega vretja. Dodamo 1 zavojček želatine v prahu ter dodamo in zmiksamo skupaj s skutno zmesjo.

To zmes razdelimo v tri ločene posode. V prvo posodo zamešamo vse maline in slabo polovico malinove tekočine. V drugo posodo zamešamo preostanek tekočine. Tretjo pustimo takšno kot je.

Mandljevo moko zmiksamo z maslom, da se masa začne sprijemati. Nato z maso prekrijemo dno modela za torte. Dobro jo pritisnemo na dno, na primer z dnom kozarca. Najprej naložimo najtemnejšo kremo s sadeži in počakamo 15–20 minut ter nato počasi in previdno naložimo plast s sadno tekočino. Počakamo še 15–20 minut in počasi in previdno naložimo še zadnjo, skutno plast. Torta naj se hladi v hladilniku 2–3 ure. Pred serviranjem jo okrasimo s svežimi malinami.

Sadna kupa z grškim jogurtom

Sadno solato običajno pripravljamo brez dodatkov (macedonia), iz mlajših let se spomnim takšne s sladoledom in kupolo iz stepene sladke smetane (no, še danes prija kdaj pa kdaj takšna pregreha). Pripravimo pa lahko tudi bolj zdravo varianto z grškim jogurtom. No v tej sem malce grešila, dodala sem še vaniljin sladkor in malce ruma).

sezonsko sadje

grški jogurt

vaniljin sladkor

žlička ali dve ruma

Sadje narežemo na primerno velike kose. V grški jogurt zamešamo vaniljin sladkor in rum. Kupo polnimo izmenoma s sadjem in jogurtom.

Silbanska pogača

Gre v bistvu za kruhov narastek. O podobnem sem v tem blogu že pisala, le da sem ga takrat pripravljala z mletimi mandeljni.

Podobno sladico je v časih moje mladosti pripravljala mama, običajno, ko smo bili na morju. Velikokrat jo je naredila s testom za šmorn tako, da je v namaščen pekač položila polovice jabolk ali hrušk, nadevane z marmelado, jih prelila s testom in pekla kakšno uro. Različica te sladice je bila pripravljena z belim primorskim kruhom, namočenim v mleko in zmešanim z jajci. Slednje sem se spomnila tudi ob priložnosti naših počitnikovanj na Silbi, ko nam je ostajalo veliko kruha, na razpolago pa smo imeli tudi precej sadja.

Možnosti pri pripravi testa je veliko. zadnjič sem namesto dela mleka uporabila grški jogurt in kislo smetano. Če testo pride preredko, lahko dodamo malce moke.

kakršen koli kruh, najboljši je beli primorski

mleko, del je lahko tudi sladka smetana

2 – 4 jajca, odvisno od velikosti pekača

vaniljin sladkor

nastrgana lupinica bio limone

malo ruma

sezonsko sadje

kristalni sladkor

opcijsko: rozine, mleti mandlji, sesekljani arancini…

Kruh razrežemo na kocke in ga prelijemo z mlekom, da se napoji. Dodamo rumenjake, vaniljin sladkor nastrgano limonino lupinico in rum. Vse skupaj dobro premešamo in vmešamo še sneg beljakov. Pekač premažemo z maslom ali pa ga obložimo s pergamentnim papirjem. Vanj zlijemo testo, ga obložimo z narezanim sadjem in rahlo potresemo s kristalnim sladkorjem. Pečemo na 180 stopinjah 1 uro.

Riž s konopljo

S konopljinimi semeni, torej brez thc-ja. Da ne bi mislili, da sem že kot Paulette iz francoskega filma, ki je s svojimi upokojenimi kolegicami v predmestnem pariškem blokovskem naselju začela peči mafine z zeljo.

Jed se mi je primerila čisto naključno, se je pa izkazala kot odlična priloga, lahko pa tudi samostojna jed, če poleg pripravite še kakšno bogatejšo solato. Naključno zato, ker sva z Johnom konopljina semena namesto v sekljalniku mešalnika poskušala zmleti v mlinčku za moko. Poskušala zato, ker nisva bila uspešna. Konopljina semena vsebujejo namreč preveč maščob in zmleta niso prišla ven kot moka, ampak je njihova zmleta masa zamašila mlinček. Po nasvetu Johnove mame sva ga očistila z rižem. Riž s konopljinimi semeni pa sem skuhala in dobila odlično jed.

riž

mleta konopljina semena

sol

parmezan

Riž z mletimi konopljinimi semeni vsujemo v primerno količino osoljenega kropa in kuhamo dokler riž ni skuhan. Postrežemo ga z naribanim parmezanom.

Filane paprike

Od prijaznih sosedov v Istri sem dobila nekaj manjših rumenih paprik, ravno prav za eno nadstropje v moji največji posodi. Ta vzgib in Johnova želja, da bi enkrat skuhali filane paprike, sta me seveda pripravila do tega, da sem sobotno dopoldne posvetila kuhanju. Zraven namreč sodi še pire krompir, poleg tega sem spekla še paprike preostalih barv, ki sem jih imela v hladilniku in skuhala ajvar in spekla še cheesecake za sladico. Kot Rosa Fiore v La cuccini. Polnjene paprike so sicer delovno zahteven projekt, saj terjajo veliko predpriprav, nazadnje pa še pazljivo polaganje kapic nazaj na paprike, prilegajoče se podobno kot diski pri psihološkem Bonnardelovem test.

Ker jih nisem kuhala že celo večnost, sem seveda pobrskala za receptom v dveh zame najbolj zanesljivih virih za tradicionalne jedi. V Ivačiču in Novakovih. Prvi za razliko od slednjih predlaga uporabo surovega namesto malo pokuhanega riža. Recept Novakovih se od spodnjega razlikuje po tem, da dodajo še žlico paradižnikove mezge. Po njihovi recepturi naj bi z maso, v kateri je kilogram mletega mesa, napolnili 12 paprik. Verjetno uporabljajo večje primerke rumenih paprik, kajti jaz sem jih s polovično do polnega napolnila 10. Po mojem mnenju pa je bistvena za odločitev o količini paprik kapaciteta lonca, da v njem lepo navpično stojijo ena poleg druge.

paprike

10 malih rumenih paprik

½ kg mlete govedine

100 g riža

1 čebula

oljčno olje

peteršilj

majaron

1 jajce

sol, poper

omaka

1 čebula

oljčno olje in malo masla

žlička sladkorja

0,7 l pasiranega paradižnika

1 žlica moke

Paprike operemo, pazljivo izrežemo vrhove s pecljem in jih očistimo semenja. Riž na pol skuhamo v vreli vodi (11 minut), ga odcedimo in ohladimo. Dodamo na olju prepraženo nasekljano čebulo. Dodamo še meso, jajce, nasekljan peteršilj, majaron, poper in sol. Vse dobro premešamo, z maso napolnimo paprike in jih zapremo s prilegajočimi se pokrovčki.

Medtem smo na oljčnem olju z malo masla prepražili drugo čebulo, dodali žličko sladkorja in žlico moke. Vse skupaj zalijemo s pasiranim paradižnikom in vodo ter dobro premešamo. Kuhamo 10 minut in omako sesekljamo s paličnim mešalnikom. V lonec pokonci naložimo paprike, ki morajo biti prekrite z omako in jih kuhamo uro do uro in pol, odvisno od velikosti paprik. Zraven postrežemo pire krompir. Ena najljubših jedi.

Rižota iz kozic in lignjev

oljčno olje

lignji

kozice

čebula, česen

malvazija

peteršilj

80 g riža na osebo

paradižnik

Na oljčnem olju prepražimo na drobno sesekljano čebulo in česen, dodamo očiščene in narezane lignje. Prepražimo in zalijemo z nekaj malvazije, malo pokuhamo in dodamo še na kocke narezan paradižnik, lahko pa tudi nekaj žlic paradižnika iz konzerve. Dodamo še nasekljan peteršilj, solimo in popramo. Kuhljamo deset minut v pokriti posodi, nato jo odkrijemo, da tekočina povre. Lignjevo omako odrinemo na del posode in na drugem prepražimo najprej kozice, jih odrinemo na stran, nato še riž. Vse skupaj zalijemo s primerno količino vode, premešamo in pokrito kuhamo dvajset minut oz. dokler riž ni primerno kuhan.

Kozice na žaru

Po Johnovo. Pečemo jih lahko na plošči za žar, lahko pa tudi na ponvi.

oljčno olje

prah ostre paprike

feferon

kozice

solni cvet

Na plošči v malo oljčnega olja razpustimo konico žličke ostre paprike in nekaj rezin feferona. Osušene kozice spečemo na vsaki strani po dve minuti. Odložimo jih na papirnato brisačko, da popije odvečno maščobo. Na krožniku jih rahlo posolimo s solnim cvetom.

Krostata s figovim džemom

½ zavitka listnatega testa

1 kozarec doma narejenega figovega džema

2 dl sladke smetane

2 jajci

1 vaniljin sladkor

naribana lupinica 1 bio limone

Listnato testo razvaljamo in z njim obložimo model za peko tako, da ima približno 4 cm roba. Obložimo ga z doma narejenim figovim džemom (na grobo narezane fige nekaj minut pokuhamo z malo sladkorja). Vse skupaj prelijemo z jajci, ki smo jih stepli skupaj s sladko smetano, vaniljinim sladkorjem in naribano limonino lupinico. Pečemo 30 – 40 minut na 180 stopinjah.

Fižolovi polpeti

Fižol je nadvse uporabno živilo. Ne, da ga lahko jemo kar tako, zabeljenega, ali pa v pasulju, fižolovi juhi ali solati. Tudi za biskvit za torto ga lahko uporabimo. In seveda za polpete, ki jih v tem blogu lahko najdete, pripravljene že iz marsikaterega živila.

kuhan fižol

čebula

česen

peteršilj

majaron, šetraj, timijan

sol, poper

jajce

drobtine

oljčno olje

Čebulo in česen nasekljamo in zmešamo s pretlačenim fižolom in razžvrkljanim jajcem. Začinimo. Drobtine dodamo po potrebi, da lahko oblikujemo polpete. Spečemo jih v oljčnem olju, nekaj minut na vsaki strani.

Plum cake

Eden izmed artiklov, ki jih vedno dam v košarico, ko sem v kakšni italijanski trgovini so plum cakes, podolgovati biskvitki v košaricah iz pergamentnega papirja Mulino Bianco. Ko sva z Johnom pred davnimi leti prišla na obisk k Lichtpuppe v Siracuso naju je prijazno oskrbela z jestvinami za prvo silo, da bi imela kaj za zajtrk v majhnem podstrešnem apartmaju. Takrat je prinesla tudi plum cakes, ki so bili odlična rešitev za zajtrk, da ni bio treba zjutraj po svež kruh. Odlični so kar tako, ali pa z marmelado.

Recept sem poiskala na italijanskih spletnih straneh. Vedela sem, da bi tam utegnili biti pravi. In res, okus, izgled in tekstura so zelo podobni, kot pri tistih mulinovih. Žal nisem imela modelčkov in sem zato spekla biskvit v pekaču. Naslednjič, ko bom v italijanski republiki v trgovini poiščem še podolgovate modelčke.

150 g moke

50 g škroba

2 dl jogurta (ali 1,5 dl grškega jogurta in malce mleka)

3 velika jajca ali 4 normalna

160 g sladkorja

1 vaniljin sladkor

1 bio limona

1 pecilni prašek

ščepec soli

1 dl oljčnega olja (v original receptu je sončnično)

Stepemo beljake. Penasto umešamo rumenjake s sladkorji, dodamo naribano limonino lupinico, jogurt, olje in sol. Previdno vmešamo še sneg in s pecilnim praškom presejano moko. Testo nalijemo v podolgovat model in ga pečemo 45 minut na 170 stopinjah. V recepturi piše, da prvih 40 minut pečice ne odpiramo. Če bi pekli biskvit v modelčkih, bi bil čas peke seveda krajši.

Češnjev štrudl iz listnatega testa

Pravi češnjev štrudl je v mojih predstavah sicer tisti z doma pripravljenem vlečenim testom. Ga najdete v blogu na temle linku. A tudi različica z listnatim testu je odlična! Zgledovala sem se po receptu Eržebet za borovničev štrudl, le da nisem uporabila skute. Morda je še najbolj podoben tistemu iz Pucerjeve Istrske kuhinje.

Češnje je tokrat prinesel prijazen sosed v Istri, ki jih je nabral po tem, ko sem mu ob pogovoru o tem, da bo letos letina njihovega grozdja najbrž slaba, mimogrede omenila, da letos s češnjami v Ljubljani ni bilo nič. Da je prišla zmrzal ravno v času cvetenja, na vejah pa je najti samo suhe poganjke.

listnato testo

češnje

sladkor

vaniljin sladkor

cimet

maslo

drobtine

sladkor v prahu

Listnato testo razvaljamo v kvadrat v dolžini pekača. Posujemo ga z drobtinami prepraženimi na maslu, nato še z izkoščičenimi češnjami, zmešanimi z žlico sladkorja ali dvema, vaniljinim sladkorjem ter malce cimeta. Štrudl zavijemo, ga zavihamo navznoter na konceh ter s prepognjenim delom navzdol položimo na peki papir v pekač. Pečemo ga 40 minut na 180 stopinjah. Potresemo ga s sladkornim prahom.

Hruškov štrudl iz listnatega testa

V tem blogu je že recept za različico hruškovega štrudla z rahlim jajčno smetanovim nadevom v vlečenem testu. Tale tukaj, pa je bolj primorska varianta v listnatem testu. Domače hruške je prinesla Johnova mama.

listnato testo

hruške

jabolko ali dve

sladkor

vaniljin sladkor

cimet

maslo

drobtine

sladkor v prahu

Listnato testo razvaljamo v kvadrat v dolžini pekača. Posujemo ga z drobtinami prepraženimi na maslu, nato še z narezanimi hruškami in naribanim jabolkom, zmešanimi s sladkorjem po okusu, vaniljinim sladkorjem, šilcem ali dvema ruma ter malce cimeta. Štrudl zavijemo, ga zavihamo navznoter na konceh ter s prepognjenim delom navzdol položimo na peki papir v pekač. Pečemo ga 40 minut na 180 stopinjah. Potresemo ga s sladkornim prahom.

Fižolova torta

Imeli smo veliko fižola in nekje zadaj v spominu mi je ležalo, da sem nekje slišala za torto iz fižola. Na spletu sem našla nekaj receptov, večinoma takšnih z orehi, mandlji ali lešniki, enega pa tudi z drobtinami. Uporabila sem slednjega, ker oreščkov nisem imela pri roki. Vsi recepti so bili z belim fižolom (iz konzerve, kot v receptih za ameriško bučna pumpkinpie!:(). Jaz pa sem uporabila domač rjav fižol, mislim, da se mu je reklo sivček. Fižol je prinesla moja mama, ker je vedela, da ga ima John rad.

Torta je bila izjemna. Nobene zgage, ker v njej ni bilo ne maščobe, ne orehov.

Izbor marmelade v vmesnem namazu je najbolje prilagoditi našemu okusu. Odvisno je tudi, ali uporabimo za testo orehe, lešnike, mandlje ali pa drobtine. Jaz sem tokrat polovico torte namazala z domačo marelično marmelado, polovico pa s slivovo.

V recepturah torto prelijejo s čokoladnim prelivom ali pa jo posujejo s sladkornim prahom. Nisem storila ničesar od tega, se mi je zdelo, da bi pokvarilo intrinzični okus fižolove torte.

Naj vam zaupam še to. Razmišljajoč o nečem drugem, sem sladkor pomotoma vsula v beljak in ne rumenjake. Tako sem stepla sneg s sladkorjem, rumenjake pa samo z vaniljinim. Testo je ravno tako uspelo, morda še bolje, ker je bil beljak s sladkorjem bolj kompaktna sestavina testa.

6 jajc

600 g kuhanega fižola

60 g sladkorja

1 sladkor z burbonsko vaniljo

60 g drobtin

rum

marmelada

Beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorji, nato jim primešamo pire iz fižola (narejenega s paličnim mešalnikom). Dodamo še drobtine in malce ruma. Pečemo na 180 stopinjah 50 minut. Pečen biskvit prerežemo (po okusu ga lahko še pokapljamo z rumom) in namažemo z marmelado.

Cum grano salis

Ime te sladice nima zveze s Plinijevim protistrupom niti s kakšnim humorjem v recepturi. Gre za to, da zrnce soli da sladici piko na i. Zaokroži prepletajoče okuse črne čokolade, vaniljevega sladoleda in oljčnega olja. Prvič sem to kombinacijo okusila po izjemni večerji v Vili Meneghetti. Z njihovim oljčnim oljem. Pred tem smo ob jedi dobili njihovo vino in po tem, za digestiv še njihov res izjemen konjak.

Tale kozarec na sliki ni povsem idealen za aristokratko sladico. Ampak tu, v Istri, nimam takšnega kozarca. Ga še kdaj pripravim doma in ponovno slikam za blog.

vaniljev sladoled

temna, vsaj 70% čokolada

oljčno olje

solni cvet

V kozarec na peclju denemo kepico sladoleda, jo prelijemo z oljčnim oljem in še s čokolado, stopljeno s kančkom vode ali mleka. Na vrhu denemo zrnce ali tri solnega cveta.

Zelena rižota

Kljub temu, da je že veliko raznih rižot v tem blogu, sem se odločila objaviti še tole. Ustvarila sem jo povsem naključno, ko sem iskala primerne sestavine v hladilniku.

100 g riža za rižote na osebo

oljčno olje

šalotka

česen

piščančji file

vrtni šparglji

stroki mladega graha

peteršilj

koromač

majaron

parmezan

maslo

mleko

Na oljčnem olju prepražimo na rezine narezanega piščanca. Dodamo še nasekljano šalotko in na lističe narezan česen. Prepraženo umaknemo na polovico ponve in dodamo še riž, da postekleni. Zalijemo s primerno količino vode in dodamo narezane šparglje, koromač in stroke graha, ki smo jim odstranili trde lupine in nitke (zrnja graha nisem dodala). Dodamo še sol, sveže mlet poper ter peteršilj in majaron in kuhamo dokler riž ni skuhan. Dodamo še malce mleka, masla in naribanega parmezana. Premešamo in izjemna rižota je pred nami.

Pirin curry

Pirine rižote bi morala večkrat skuhati, to si rečem vedno, ko je pred menoj na krožniku. Izjemnega okusa, ravno prave teksture in dobra v različnih kombinacijah.

80 g pire na osebo

oljčno olje

piščanec

čebula, česen

čili

tri barve paprike

bučka

sol, poper, curry

Na oljčnem olju prepražimo na trakove narezan piščančji file. Dodamo nasekljano čebulo, narezan čili in na trakove narezano papriko. Pražimo in dodamo še na lističe narezan česen. Zalijemo s primerno količino vode in dodamo piro. Začinimo. Kuhamo, dokler pira ni kuhana.

Kruhki z olivami, sirom in oljčnim oljem

Če bom imela kdaj gostilnoJ, bo to starter. Običajno jih pripravim v Istri za večerjo, v družbi kakšne fete pršuta in paradižnikov, prelitih z domačim oljčnim oljem. In kozarčkom merlota. Olive so najboljše domače, tiste evropske, ki se jih dobi konzervirane v preobleki slovenskih ali hrvaških blagovnih znamk niso po mojem okusu. Sir je lahko kakršen koli bolj pikanten trd sir za ribanje (parmezan, grana padano ali pa ovčji).

Boljša slika še pride. Tale na rumeni svetlobi ni v redu.

bel primorski kruh

domače olive

trd sir za ribanje

oljčno olje

Olive izkoščičimo in jih nasekljamo. Sir naribamo na drobno. Vse skupaj zmešamo z oljčnim oljem. Z omako premažemo kose belega primorskega kruha. Rezine spečemo v pečici na 180 stopinjah. Čas peke je odvisen od tega, kako zapečene kruhke si želimo.

Ajvar iz paprik

Ostalo mi je nekaj podolgovatih rdečih in zelenih paprik, zato sem jih popekla in pripravila neke vrste ajvar. Paprike za ajvar naj bi bile sicer rdeče, a sem uporabila tudi zelene in priloga ni bila prav nič slabša. Poleg tega sem uporabila oljčno olje, ker drugega doma nimam. Ajvar je bil super priloga k mesu na žaru. Johnu je bil všeč.

podolgovate paprike

olje

sol

Paprike se najbolje spečejo na stari električni plošči, ker pa jih na štedilnikih ni več, lahko uporabimo kakšno žar ali teflonsko ponev. Pečemo jih tako, da jih obračamo, da na vseh straneh večino tanke lupinice počrni. Paprike lahko spečemo tudi v pečici tako, da jih položimo na peki papir in jih pečemo na zgornji višini pod prižganim žarom. Tudi v tem primeru jih obračamo, da lupinica počrni. Pečene denemo v polivinilno vrečko in jo dobro zavežemo, v njej pa jih pustimo nekaj časa, da lupinica odstopi. Paprike olupimo, očistimo in jih drobno nasekljamo. Večinoma delajo ajvar v večjih količinah tako, da jih zmeljejo v pripravi za mletje mesa. Jaz sem jih imela manj in sem jih kar ročno nasekljala. Nasekljano papriko nekaj časa pražimo/kuhljamo na oljčnem olju, jo rahlo posolimo in nadevamo v kozarce.

Rižota s šparglji in panceto

Z divjimi šparglji smo rižoto v tem blogu že kuhali, nismo pa dodali še pancete, ki je običajno sestavina pašt v tej kombinaciji.

Za 4 osebe

šopek divjih špargljev

oljčno olje

kos pancete

1 dl belega vina (malvazije)

400 g riža za rižote

sol, poper

nariban parmezan (po okusu)

Vršičke špargljev (3-4 cm) odrežemo in denemo na stran. Preostale šparglje lomimo s prsti na koščke dolge centimeter ali dva toliko časa, dokler ne pridemo do olesenelega dela (tam se jih ne da več lomiti). Denemo jih na hladno oljčno olje, ko se segreje, nekajkrat premešamo in prepražimo še na koščke narezano panceto. Dolijemo vina, posolimo in popopramo ter kuhljamo približno deset minut. Šparglje odrinemo na del ponve in steklasto prepražimo riž. Vse skupaj premešamo in zalijemo z vodo, potrebno za kuhanje riža (običajno razmerje 2 proti 1 za vodo). Premešamo in kuhamo toliko časa, da se voda vpije v riž. Dodamo še špargljeve vršičke. K takšni rižoti se dobro poda kozarček malvazije, lahko pa tudi refoška, če lovimo panceto.

Rahel biskvit za kolače

Dolgo sem iskala primeren recept za rahlo biskvitno testo. Ta recept, ki izhaja iz tistega za rumov kolač, bi že lahko bil približek cilju.

Tokrat sem ga pripravila z jabolki in nashiji. Uporabo slednjih ne priporočam. Nadejala sem se namreč, da bodo vsaj pečeni imeli izrazitejši okus. Pa ga niso imeli.

4 jajca

100 g sladkorja

100 g masla

1 dl mleka

150 g moke

1 pecilni prašek

Beljake stepemo. V drugi posodi penasto stepemo rumenjake s sladkorjem, nato dodamo še maslo. Vtepemo še mleko, zatem še moko s pecilnim praškom. Rahlo vmešamo še stepene beljake. Testo spečemo modelu za pecivo, ki smo ga prej namazali z maslom in posuli z moko. Pečemo ga pol ure na 180 stopinjah.

Sadje sem dodala po petih minutah peke. Vse skupaj sem posula še s kristalnim sladkorjem, a ni potrebe po tem. Brez bi bilo celo boljše.

Pirin kolač s kokosom in orehi

Idejo za recept sem dobila na spletu pri Malinci, kjer se najde cel kup receptov iz zdravih sestavin za zdrave kulinarične izdelke. Iskala sem nekaj s fino kokosovo moko, ki sem jo imela doma in jo želela koristno uporabiti. Imela sem precej težav z iskanjem, ker v receptih najdemo večinoma tisto klasično kokosovo moko, kjer je kokosov oreh nastrgan in posušen. Pri Malinci pa sem našla takšnega s fino mleto. Recept sem nekoliko priredila, ker nisem imela pri roki bele pirine moke, pa tudi količine, ki so bile navedene v originalu, niso pripeljale do kremaste zmesi, ki naj bi bila rezultat mešanja. Zato sem prepolovila količino pirine moke in podvojila mero pri mleku. Rezultat je bil odličen kolač iz zdravih sestavin. Morda ga poskusi celo mlajša hči, ki se sicer klasičnih sladic z nezdravim kristalnim sladkorjem in belo pšenično moko praviloma ne dotakne.

30 g kokosovega sladkorja

 2 jajci

 20 g kokosovega masla/olja

 100 g zmletih orehov

 100 g kokosove moke

 vanilin sladkor 

2 dcl mleka, lahko tudi malenkost več

100 g pirine polnozrnate moke

 1 pecilni prašek

 70 g temne čokolade

mleko

Najprej stepemo jajca s kokosovim in vaniljevim sladkorjem. Dodamo stopljeno kokosovo maslo in mleko. Premešamo in v skledo presejemo kokosovo moko in dodamo zmlete orehe. Spet premešamo in na zmes skupaj s pecilnim praškom presejemo še pirino moko. Nastala naj bi kremasta zmes - kot pri biskvitu za torto (sestavine so približne, zato po potrebi dodajte več pirine moke ali mleka – op. tu sem imela z originalnim receptom težavo, zato sem spremenila količine, kot sem jih navedla zgoraj, dodala sem še nekoliko več kot 2 dl mleka). Pecivo pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 20 – 30 minut.

Za glazuro nad paro skupaj z mlekom stopimo temno čokolado.  Mleka naj bo toliko, da postane nekoliko tekoča. Ohlajeno pecivo premažemo z glazuro iz temne čokolade. Ohlajeno pecivo narežemo na kocke in postrežemo.