Losos v pečici

Lososa smo v tem blogu že pripravljali v ponvi, tokrat pa sva se ga z Johnom lotila v pečici. Predvsem zato, ker sva morala za večerjo postreči šest kosov naenkrat, v ponvi pa bi spekla lahko kvečjemu tri naenkrat. V pečici je peka precej bolj enostavna, ta različica pa je bila tudi boljša – precej bolj sočna in nemastna. Opravičujem se, ker slika ni avtentična – vzela sem eno že narejeno od lososa iz ponve, kjer je izgled kosa precej bolj zapečen. Tokrat ga namreč nisem uspela slikati.

Kose lososa položimo na peki papir in ga v že ogreti pečici na 200 stopinj pečemo 15 do 20 minut. To je vse, nobene marinade ali začimbe. Bil je odličen!

Rižota z bučkami in mlado špinačo

Še ena različica rižote z bučkami. V temle blogu jih najdete že kar nekaj. Tokrat ne bom dajala povezav, lahko poiščete levo zgoraj v iskalniku ali pa desno med rižotami.

Za 4 osebe

28 g riža

2 krat riževega volumna vode

oljčno olje

1 – 2 bučki, odvisno od velikosti

1 čebula

3 stroki česna

majaron, timijan, bazilika, peteršilj

mlada špinača

sol, poper

20 g masla

nariban parmezan

V veliko ponev na hladno olje denemo nasekljano čebulo in jo steklasto prepražimo. Čebulo umaknemo na stran in prepražimo še bučke, narezane na četrtine kolobarčkov in na debelejše lističe narezan česen. Po določenem času vse premešamo in še malo popražimo. Potem zelenjavo umaknemo na stran in steklasto prepražimo še riž. Premešamo vse skupaj, začinimo in posolimo. Premešamo, pokrijemo in kuhamo, dokler se riž ne skuha do želene trdote (mehkobe). Dodamo še mlado špinačo in malce kasneje še maslo in nariban parmezan. Premešamo in postrežemo.

Losos v ponvi

V tem blogu smo že pripravili takšnega s sezamovo skorjico. Tale pa je povsem natur. Na hitro spečen. 

lososov file s kožo

malo oljčnega olja

Lososov file razrežemo na približno 4 cm široke kose. Močno razgrejemo teflonsko ponev, nanjo denemo nekaj kapelj oljčnega olja in nato še položimo fileje s kožo navzdol. Pečemo jih na vsaki strani dve minuti, tako da ostanejo v notranjosti še nekoliko surovi.

Krompir s fižoleti

V tem blogu lahko najdete že gorenjsko različico kombinacije teh dveh živil – Fržol in krompir.  Gorenjska je pripavljena z ocvirki in smetano.

Tale pa je bolj primorska z oljčnim oljem, primerna tudi kot priloga k ribam.

fižoleti

krompir

sol

oljčno olje

lahko tudi malo česna

Posebej skuhamo (v slani vodi) očiščene fižolete in olupljen krompir, narezan na kose. Oboje odcedimo, krompirjeve vode lahko malo prihranimo. Odcejeni živili zmešamo, lahko tudi malce pretlačimo, skupaj z oljčnim oljem. Če je jed prekompakta, lahko vmešamo še malo vode, v kateri se je kuhal krompir. Lahko pa dodamo tudi na lističe narezan česen.

Kot rečeno, je to odlična priloga k ribam.

Parmigiana z bučkami

Parmigiana se v originalu pripravlja z jajčevci. Nekateri melancan ne prenesejo najbolje in je različica z bučkami dobra rešitev zanje.

Tokrat sem imela na voljo presežek bučk in sira, tako da se je ob razmišljanju, kaj skuhati za kosilo, jed sama ponudila za kosilo.

oljčno olje

bučke

mozzarela

paradižnik

pasiran paradižnik

česen

sol

sveži timijan, origano in rožmarin

črne olive

sveže bazilika

parmezan

Bučke narežemo na 0,5 – 1 cm debele rezine in jih popečemo na oljčnem olju. Naložimo jih v pekač, nanje pa rezine mozzarele. Prelijemo z omako, v katero smo zamešali olupljene in na kockice nasekljane paradižnike, malo pasiranega paradižnika, nasekljan česen, sol, origano in rožmarin ter izkoščičene črne olive in smo jo kuhljali kakšne pol ure. Posujemo še s svežo baziliko in naribanim parmezanom. Pečemo v pečici 20 minut.

Pavlova z breskvami

Tokrat ne bo čisto prava klasična Pavlova, ampak različica s sadjem, ki je na razpolago. Breskvami. Poleg tega je to različica z manj sladkorja.

Meringova torta, specialiteta na Novi Zelandiji in v Avstraliji, je poimenovana po balerini Ani Pavlovi, kateri v čast sojo pripravil leta 1926 v Welingtonu ob priložnosti njene turneje.

Za 3 mini Pavlove

2 beljaka

1 vaniljin sladkor

1 žlica sladkorja v prahu

1 žlička jedilnega škroba

ščepec soli

1 čajna žlička jabolčnega kisa

sladka smetana

2 breskvi

2 žlički ruma

Beljaka stepemo, nato dodamo sol, sladkorja, škrob in kis. Stepamo do trdega in na peki papir oblikujemo tri tortice z vdolbinico na sredini. Pečemo 10 minut pri 150 stopinjah, nato še 50 pri 120. Pečico ugasnemo, odpremo za nekaj centimetrov in tortice sušimo še pol ure.

Tortice položimo na krožnike, prekrijemo s stepeno smetano in obložimo z breskvami.

Pečen krompir z rdečo papriko

Tako pripravljen krompir je odlična priloga k mesu, pečenem na žaru ali v ponvi. Za vegetarijance pa je lahko kot samostojna jed, ki je odlična v kombinaciji z zeleno solato.

Tokrat sem dodala tudi sladek krompir, ki pa ni nujna sestavina te jedi. Dovolj sta krompir in paprika.

oljčno olje

krompir

sladek krompir

rdeča paprika

timijan

sol

V ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo narezan krompir (kosi veliki cca. 2-3 cm v vse smeri) in pokrito pečemo cca. 5 minut. Dodamo še na podobno velike kose narezan sladek krompir in na trakove narezano papriko. Pečemo še 10 minut, medtem krompir večkrat premešamo. Dodamo timijan in pečemo, dokler krompir ni mehak. Med pečenjem seveda večkrat premešamo. Pred serviranjem posolimo.

Osočnik kot priloga

Osočnik, sem prvič poskusila v gostilni Za gradom Rodica nad Koprom. Lastnik, ki je vsako jed predstavljal s posebnim osebnim odnosom, je predstavil tudi žive morske šparglje, ki so bili nabrani ob zori istega dne v solinah. Ne spomnim se v katerih, strunjanskih ali sečoveljskih, nekje pač ob raznoliki slovenski obali. Tokrat sem ga našla v hladilni omari merkatorja, poleg rib. Prodajalec je dejal, da ga lahko jemo surovega, ali pa kuhanega v neslani vodi, saj že sam po sebi vsebuje dovolj soli, pravzaprav še nekoliko preveč in je dobro, da je voda med kuhanjem del izluži. Gotovo pa bi ga lahko skuhali tudi na pari.

Za 4 osebe

20 dkg osočnika

Osočnik denemo v krop (neosoljen!) in ga kuhamo približno 10 minut. Je odlična priloga k ribam. Mi smo ga užili skupaj s tuno iz ponve in pire krompirjem. Odlično! Zelo morsko.

Bananine palačinke

Najprej sem si zaželela tajske palačinke, ker pa je priprava malo bolj zahtevna in terja več časa, sem se odločila za tele bolj ameriške. Lahko bi jih naredila tudi samo iz pretlačenih banan in jajc, pa sem raje ostala pri klasiki.

1 banana

1 jajce

malo moke

malo mleka

ščep soli

Testo zmešamo s paličnim mešalnikom. Moke in mleka dodamo po občutku, da dobimo ravno prav gosto maslo za palačine. Majhne palačinke spečemo na kosmih masla. Pečene prelijemo z javorjevim ali kakšnim drugim sirupom, lahko pa jih namažemo z marmelado ali stopljeno čokolado in stepeno smetano. Tudi z nutelo bi šlo.

Divja škarpena v pečici

Na puljski tržnici sva z Johnom ujela dve škarpeni, ravnopravšnji za vsakega po eno. Nakupila sva še nekaj zelenjave od lokalnih pridelovalcev – tam namreč še najdete branjevke, ki nimajo zelenjave iz severnoitalijanskih veletržnic. Škarpena je najboljša izmed rib za peko v pečici, ker ima nekaj več lastne maščobe.

škarpena

malo oljčnega olja

zelenjava (bučke, korenje, češnjevi paradižniki, koromač)

krompir, sladek krompir

česen

oljke

sol

Narezano zelenjavo, krompir, cele stroke česna in oljke pečemo 15 minut v na 180 stopinj ogreti pečici. Na zelenjavo poližimo očiščene škarpene in jih pečemo približno 30 minut. Zelenjavo posolimo po okusu. To je vse.

(dolžina peke je odvisna od velikosti rib, ti dve sta bili približno polkilski)

Figova pita

Izjemna pita. John pravi, da najboljša doslej. Fige so domače. Ob tem času imamo presežke fig in jih uporabljamo na vse možne načine. V tem in sestrskem blogu »živashranjuje« lahko najdete že kar nekaj receptov.

Testo

350 g moke

150 g masla

3-4 žlice sladke smetane

50 g sladkorja v prahu

2 rumenjaka

¾ pecilnega praška

ščepec soli

3 žlice mrzle vode

Nadev

fige

cimet

rum

piškotne drobtine

1 vaniljin sladkor

Moko presejemo s pecilnim praškom, vgnetemo sol, maslo in rumenjak, nato še smetano in vodo. Naredimo hlebček in ga zavitega v alu folijo spravimo vsaj za pol ure v hladilnik.

Fige razrežemo na četrtinke, vanje zamešamo 3 žličke ruma, žličko ali dve cimet in pest piškotnih drobtin (količine vsega tega so odvisne od tega, koliko fig smo se odločili dati v pito).

Testo razvaljamo v pekač tako, da dobimo še kakšne 3 cm roba. Testo naluknjamo z vilicami in nanj nadevamo fige. Posujemo z vaniljinim sladkorjem.

Pečemo na 190 stopinjah 35 minut. Seveda pa je dolžina peke odvisna od pečice.

Pasulj

Pasulj skuham večkrat, običajno za Johna, da ga nese v službo za malico. Kot skrbne japonske gospodinje, ki vsak dan kuhajo možem uradnikom obrok in ga pripravijo v prenosne posode za v službo.

Zadnje čase uporabljam kar naturetin fižol v konzervi. V trgovinah namreč nisem našla lepega suhega belega fižola.

750 g suhega belega fižola

2 čebuli

4 stroki česna

olje

kos prekajenega svinjskega mesa

2 korenčka

1 korenina peteršilja

2 žlici paradižnikove mezge

1 žlica mlete sladke paprike

1 lovorjev list

poper

(sol)

Fižol namočimo preko noči.

Na olju prepražimo nasekljano čebulo, dodamo nasekljan česen, fižol, zelenjavo, začimbe, premešamo, dodamo še meso narezano na manjše koščke in zalijemo z vodo. Kuhamo dokler fižol ni kuhan. Nekateri pasulj zgostijo še s podmetom, jaz se moki raje ogibam. Simpl ko pasulj.

Ajdova pogača

Od ajdovih žgancev je ostalo kar nekaj žgančevke, ki mi jo je bilo škoda zavreči. Zato sem pripravila gosto testo, kot za palačinke, in spekla neke vrste pogačo.

žgančevka

mleko

2 jajci

bela moka (pol gladke, pol ostre)

pol žličke pecilnega praška

ščepec soli

rozine, namočene v rumu

1 jabolko

žica sladkorja

Zmešamo žgančevko, moko, pecilni prašek, rumenjake, malo mleka in rum z rozinami. Masa mora biti gosta, še nekoliko bolj, kot za praženec. Rahlo vmešamo še stepene beljake in maso prelijemo v pekač, ki smo ga namastili z maslom in potresli z moko. Po testu naložimo na tenko narezane krhlje jabolk, nanje pa potresemo kristalnega sladkorja. Pečemo eno uro (lahko še dlje, če je testo pečeno poskusimo z noževo konico).

Telečja obara

Ajmoht, ali kako se že reče. Že nekaj časa sem se odpravljala, da bi skuhala obaro, pa nikoli ni bilo pravega trenutka. Tokrat pa sva v Istri tuhtala, kaj bi jedla za kosilo, imela sva dovolj časa, pri mesarju se je našlo primerno meso in še ajdovo moko sem prinesla od doma tako, da sem lahko skuhala ajdove žgance za prilogo (pravzaprav jih je mešal John:). V večini receptov na spletu so kor priloga navedeni močnati žličniki, to pripraviva drugič. Obara je super uspela, nisem je sicer kisala z limono, niti vanjo nisem dela koščka limonine lupine, kot je to pisalo v večini receptov. Nasploh sem imela občutek, da so na spletnih straneh, kjer se je našel recept za telečjo obaro, prepisovali drug od drugega. Recepti so bili namreč skoraj identični.

Za 4 osebe

300 g teletine

3 korenčki

jušna zelenjava (malo gomolja zelene, korena peteršilja, kolerabe, pora, …)

1 čebula

3 stroki česna

peteršilj

sol, poper

majaron, lovorov list

oljčno olje

Na oljčnem olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo česen, premešamo in dodamo na koščke narezano teletino. Pražimo, nato dodamo še zelenjavo in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo uro do uro in pol, odvisno od mesa, ki se mora skuhati do mehkega. Zelo preprosto.

Recept za ajdove žgance najdete v tem blogu.

Kakijeva krema

Z maskarponejem. To je ena najboljših krem. Žameten okus kakija in maskarpone, ki se topi v ustih.

Za 4 osebe

4 zreli kakiji

250 g mascarponeja

Za to sladico uporabljamo običajne kakije, morajo pa biti dovolj zreli, da niso trpki. Ko ga odpremo, vsakega poskusimo in uporabimo samo sladke. Iz kakijev pazljivo izluščimo meso. Pazljivo zato, ker je lupina vedno trpka. Če nam v kremo zaide le košček lupine ali nezrel sadež, lahko vse skupaj vržemo stran.

Kakije zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo mascarpone in ponovno premešamo s taistim mešalnikom. Lahko dodamo tudi vaniljin sladkor.

Kaki s smetano

Zadnjo jesen smo imeli kar veliko kakijev, dobili smo jih od Johnove mame s Primorskega. Bilo jih je toliko, da smo zadnjega pojedli šele prejšnji teden. Večinoma smo jedli kakije kar tako, pripravljali pa smo jih tudi v različnih sladicah. Vedno, ko pripravljam sladico iz tega sadeža, se spomnim skutne kreme s kakijem, ki smo jo pripravljali ob koncu osnovne šole pri gospodinjstvu. Če se prav spomnim, so bili v njej kakiji, skuta, kisla smetana, sladka smetana in vaniljev sladkor. Izjemen okus.

Kakijeve sladice imajo v jesenskem času običajno v gostilni v Strunjanu. V različnih oblikah in kombinacijah – z vaniljinim pudingom in smetano. Nekaj podobnega je tudi tale, le da je pripravljena samo iz zmiksanih kakijev in smetane. Brez dodatkov, ker ima kaki že sam po sebi prefinjen okus in je dovolj sladak.

2 zrela kakija na osebo

sladka smetana

Za to sladico uporabljamo običajne kakije, morajo pa biti dovolj zreli, da niso trpki. Ko ga odpremo, vsakega poskusimo in uporabimo samo sladke. Iz kakijev pazljivo izluščimo meso. Pazljivo zato, ker je lupina vedno trpka. Če nam v kremo zaide le košček lupine ali nezrel sadež, lahko vse skupaj vržemo stran.

Kakije zmiksamo s paličnim mešalnikom, jih nadevamo v kozarce in dodamo stepene smetane.

John pravi, da okus malce spominja na stepen rumenjak, ki mu ga je pripravljala mama.

Ajdove palačinke z rikoto

Najbrž bi bile boljše z našo slovensko skuto, a sem v hladilniku imela le rikoto, ki pa je malo sladkasta, zato sem nadev morala dodatno kisati z limono.

Za 3 palačinke premera 28 cm

8 dkg ajdove moke

3 dkg pšenične moke

ščepec soli

1,25 dl mleka

1 jajce

kokosova mast

Nadev

1 jajce

125 g rikote

0,5 dl sladke smetane

cimet

vaniljev sladkor

1 žlica kokosovega sladkorja

naribana lupinica bio limone

3 žlice limoninega soka

rozine, namočene v rumu

Sestavine za testo z električnim mešalnikom na metlice stepemo v testo, ki naj počiva vsaj dvajset minut, da se moka napne. Spečemo jih na kokosovi masti.

Jajce stepemo skupaj s sladkorjem, dodamo preostale sestavine in premešamo.

Palačinke namažemo z nadevom in jih položimo v z maslom namaščen pekač. S preostankom nadeva palačinke pomažemo že po vrhu. Pečemo jih pol ure na 180 stopinjah. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu.

Pašteta iz sardin

Lahko bi rekli tudi namaz. Iz sardin sem ga pripravila zgolj slučajno, želela sem namreč odpreti konzervo tune za tunino različico, pa nisem dobro pogledala napisa in so iz konzerve pokukale sardine. Namaz je bil super.

Lahko bi dodala še čebulo, a sem se tokrat odločila za različico brez.

1 konzerva sardin

4 – 6 češnjevih paradižnikov

peteršilj

sveže mlet poper

rdeč poper

žlička oljčnega olja

3 žlice kremnega sirčka

nekaj kaper

Vse skupaj sesekljamo v električnem sekljalniku in postrežemo skupaj z maslom in toastom.

Presni puding

Lahko bi reli tudi krema, ker se ne kuha kot puding. Ime je tej sladici nadela mlajša hči, ki mi je tudi poslala recept. To zdravo sladico si je namreč zaželela po novoletni večerji – da ne bi imeli samo potice J.

Za 2 osebi

1 banana

½ avokada (lahko tudi cel avokado)

1-2 žlici grenkega kakava

Žlica agavinega sirupa/javorjevega sirupa/medu

Vse skupaj zblendamo. Na koncu lahko na vrhu dodamo zdrobljene piškote/smetano/sadno kremo. 

Črni riž z bučkami in gamberi

Ta odlična (in zdrava) rižota je pripravljena iz črnega riža (riso nero), ki ga v naših trgovinah najdemo pod italijanskimi blagovnimi znamkami med eko produkti. Ima manj sladkorja, veliko vlaknin in antioksidantov in je zato živilo, ki ščiti pred marsikatero boleznijo. Pravijo, da so najboljši tisti s črnim ali temno vijoličastim pigmentom. Vonj kuhanega črnega riža spominja na sandalovino in pečen kruh. Te vrste riž izvira iz Kitajske, kjer je bil po legendi gojen izključno za cesarja in dvorjane, ki so ga cenili zaradi hranilnih lastnosti in mu pripisovali moč afrodiziaka, zaradi česar je dobil naziv »prepovedani riž«.

Podobno rižoto sem enkrat že pripravljala, takrat z vrtnimi šparglji.

80 g črnega riža na osebo

oljčno olje

gamberi

bučke

česen

malo suhega belega vina

peteršilj

sol, poper

kosem masla

parmezan

Črn riž denemo v vrelo vodo, v razmerju 1(riž) : malo manj od 2(voda). Kuha se kakšno uro v pokriti posodi na majhnem ognju. Vmes vsake toliko malo pomešamo, da se ne prime. Malo tudi kontrolirajmo količino vode. Če imamo občutek, da je je premalo, jo po malo dolijmo. Če je je preveč, jo na koncu pustimo povreti v odprti posodi.

Del bučk naribamo, del jih narežemo na četrtine kolutkov. Na oljčnem olju na hitro popražimo gambere, jih poberemo iz posode in shranimo. Na istem olju prepražimo bučke skupaj z rezinami česna, zalijemo z malo belega vina, dodamo začimbe in kuhljamo deset minut. Nato dodamo še skuhan črni riž, nasekljan peteršilj in gambere. Premešamo in kuhamo še deset minut, da se okusi med seboj povežejo. Odstavimo z ognja in vmešamo še kosem masla nariban parmezan. Nadevamo na krožnike, parmezan si lahko še dodatno naribamo vsak po svojem okusu. Zraven pa obvezno kozarček hladnega suhega belega vina.

Orehova potica iz pirine moke

Letos (pravzaprav lani) sem se lotila bolj zdrave potice. Iz pirine moke in brez kristalnega sladkorja. Potica je bila odlična, nič manj ni zaostajala za svojimi manj zdravimi kolegicami. Recept sem našla na spletu v sorodnem blogu v Katarininem majhnem svetu.

Testo:

500 g pirine moke

¾ kocke svežega kvasa

1 žlica medu

1,5 dl toplega mleka

3 rumenjaki

3 žlice medu

malo soli

3 žlice stopljenega masla

1 bio limona (naribana lupinica)

Orehov nadev:

500 g orehov

80 g masla

1,5 dl mleka

4 velike žlice medu

malo vaniljevega stroka ali vaniljevega sladkorja

3 beljaki

1 celo jajce

rozine

rum

Potico delamo v ogretem prostoru, tudi sestavine naj bodo sobne temperature.

Moko damo v posodo. V posodici zmešamo kvas in med v toplem mleku, na vrh damo malo moke in pustimo par minut, da vzhaja. Medtem ločimo rumenjake in beljake. V rumenjake damo limonino lupinico, med sol in maslo in vse skupaj s kvasom vmešamo k moki. Gnetemo, da je testo mehko in voljno. Po potrebi dodamo še mleka oz. moke. Ko je testo v redu, ga malo pomokamo in damo vzhajat za 1 uro na toplo.

Zmlete orehe denemo v mleko, ki smo ga zavreli skupaj z maslom in vse skupaj še malo pokuhamo ob stalnem mešanju na majhnem ognju. Malce ohladimo, dodamo med, vanilj in rumenjak. Beljake stepemo v sneg in ga postopoma vmešamo v maso. Po okusu lahko maso še dodatno medimo.

Vzhajano testo položimo na pomokano desko in ga razvaljamo čim bolj enakomerno. Testo namažemo z nadevom od roba do roba, potresem v rozine, ki so bile namočene v rumu in ga zavijemo. Potico položimo v namaščen in pomokan pekač za šarkelj in jo prebadamo prav do dna. Namažemo jo s stepenim jajcem ali stopljenim maslom.

Pečemo jo 1 uro na 160 stopinjah. Če med peko potica po vrhu preveč rjavi, jo prekrijemo z alminjasto folijo. Ko je potica spečena jo zvrnemo iz modela in ohladimo.

Kruh iz superživil

Kruh je kot novoletno darilce pripravila prijateljica Daisy. Recept je povzela po kuharski knjigi Elle Woodward. Kruh je odličen.

200 g mletih mandljev

260 g mletih bučnih semen

200 g moke iz rjavega riža

85 g sončničnih semen

3 jedilne žlice indijskega trpotca

3 jedilne žlice suhih zelišč

2 jedilni žlici chija semen

sol, poper

600 ml vode

Zmes naj počiva 1 uro. V pekaču oblikujemo manjše hlebčke in pečemo 45 minut na 180 stopinjah.