Puding

Tokrat kar o tistem navadnem, iz vrečke. Mislim, da si zasluži svoje mesto med sladicami. Bilo je eno vmesno obdobje v mojem kuharskem življenju, ko sem se lotevala različnih, bolj sofisticiranih sladic, na puding pa kar malo pozabila. Če se prav spominjam, je bila to ena prvih sladic, ki sem jih naredila sploh. Najbrž najprej tistega iz vrečke, ki je bil v modi v sedemdesetih, kjer se prašek vtepe v hladno mleko, potem pa šele tegale kuhanega. Delala sem ga v raznih variantah, s sadjem, piškoti, čokolado. Tudi torte sem delala s pudingovo kremo (in s kupljenimi oblatami, se razume). V teh prednajstniških časih sem bila doma vedno jaz tista, ki sem bila zadolžena za sladice ("točke" za žepnino sem si nabirala tudi z ostalimi opravili v kuhinji in pospravljanjem, brat pa enostavno z menjavo žarnic in drugimi tehničnimi opravili, ki so bila po njegovo veliko bolje ovrednotena:(). Moja generacija in tiste naokoli se gotovo spominjamo tudi pudinga, ki smo ga dobili za šolsko kosilo, v kolonijah ali na taborjenju. V belih plastičnih skodelicah (tistih v katerih smo za zajtrk ali malico dobili belo kavo, kakav ali čaj), je bil vanilijev puding običajno prelit z malo sladkega malinovca. Iz otroških let se spominjam tudi kokosovega, bil je bel s polnim kokosovim okusom. Pa ga na policah ne najdem več. In tudi doma, ko so bili otroci še majhni, sem ga večkrat skuhala, vanilijevega ali pa čokoladnega. Zadnje čase sem doma spet obudila tradicijo pudingov iz vrečke. Enkrat se sicer lotim tistega pravega angleškega, ki se ga kuha v modlu. To me še čaka.

Sicer pa puding po izbranem okusu naredimo iz vrečke po navodilih. Lahko ga jemo takšnega kot je, lahko mu dodamo smetano za povrh, lahko ga tudi podložimo z namočenimi piškoti, oreščki, sadjem. Kakor pač začutimo okus v ustih. Kuhanega predevam v zato namenjene skledice, jih pokrijem z aluminjasto folijo in dam hladit na okensko polico. Ker se vedno mudi in v hladilnik bojda ne smemo z vročim. Sosedje, gotovo boste opazili, kdaj je pri nas na jedilniku ta znamenita jed.

Ena izmed možnosti je tudi rahel vanilijev z jajčnim okusom, kjer v deciliter hladnega mleka, poleg praška in treh žlic sladkorja, zamešamo še jajčna rumenjaka, mešanico denemo v štiri decilitre preostanka vrelega mleka in v to rahlo vpotegnemo še stepene beljake. Če želimo imeti nekoliko manj gosto zadevo, pa damo malček več mleka. Včasih sem v to mešanico dodala tudi nekaj skute in puding je imel skutni okus.

Tudi kokosovega, ki ga ni več v trgovinah, sem pričarala nazaj. Kupila sem panakoto v vrečki (kot puding), jo skuhala po navodilih in vanjo dodala nariban svež kokos, ki mi je ostal od "rafaello torte", ki jo spečem vsako leto za rojstni dan starejši hčeri. Puding je bil zame izjemen (čeprav si še vedno potihem želim tistega iz malih let).