Zelenjavna juha

Hranilna lahka zelenjavna juhica iz sveže zelenjave vedno sede. Pozimi, da nas ogreje, poleti, ker je lahka, kot uvod v kosilo, za večerjo, ko nas daje zdravje in rabimo tekočino in hranilne snovi. Tudi kuha je precej preprosta. Naberemo (na vrtu, na tržnici, v trgovini) sveže zelenjave in si že v mislih sestavimo okuse, ki se nam v tistem trenutku priležejo. Mislimo tudi na naše domače, ki bodo juho jedli. Eni ne marajo graha, drugi karfijole (sl. cvetača), tretji ne prenesejo česna. Od sestave je odvisen tudi način kuhe in dodajanje začimb.Kar se začimb tiče, ima vsak svoj okus, pa izbor je tudi odvisen od tega, kam bi juho radi zapeljali. Bolj na morje, v hribe ali pa v evropsko unijo (brez okusa). Sicer pa za dobro juho rabimo, tako kot za življenje, sladke in grenke začimbe. Če ne, to ni to (juha ali pa življenje). Za to tolažbo sem slišala v nekem francoskem filmu (ne vem več katerem) in vedno, ko pride kaj bolj grenkega, se spomnim na starejšo ženico iz podeželja, ki je to modrost povedala svojemu sinu.

kaj rabimo
izbor sveže zelenjave
1 krompir
olivno olje
1 čebula
nekaj strokov česna
svež peteršilj
lovorov list
majaron
poper v zrnju
druge začimbe po okusu

Zelenjavo nasekljamo na oblike, ki bodo tudi vizualno in ob grižljajih  zaokrožile okus juhe, ki si ga predstavljamo. Vsako posebej in z občutkom. A ne umetelno (kot naprimer babykarotten v bonduelle konzervah). Nasekljano čebulo in na lističe narezan česen prepražimo na olivnem olju. Pazimo, da ne porjavi, zato morda česen dodamo šele ob koncu praženja čebule. Zalijemo z vodo in vanjo denemo skrbno narezano zelenjavo, nekaj sesekljanega peteršilja, sol, poprova zrnca in začimbe. Začimbe pazljivo izberemo, da nam ne prekrijejo okusa zelenjave. Skoraj nepogrešljiv je posušen lovorov list, malo majarona, jaz pa sem dodala še nekaj svežega timijana, ki se je, kljub nizkim temperaturam, obdržal v lončku na vrtu (seveda prekrit, tik ob steni hiše). V juho na malo naribamo še en olupljen krompir za zgostitev juhe. Jaz precej raje zgoščujem s krompirjem. Prežganje ali podmet mi ne naredita veliko dobrega v želodcu. Juho kuhamo, dokler nismo zadovoljni z mehkobo zelenjave. Včasih prija bolj al dente, včasih bolj prekuhana. Kakor kdo. Na koncu skoraj vedno dodam na krožnik ščep nasekljanega peteršilja. Poživi okus.