Nepolnozrnat. Vsa dosedanja peka pirinega kruha v
tem blogu je bila namreč iz polnozrnate moke. Eden kvašen, en z vinskim kamnom.
Z navadno pirino moko pa sem začela peči zaradi slučaja, ker v merkatorju
tokrat niso imeli polnozrnate in sem dobila žitovo običajno različico. Moka se
je odlično obnesla, iz te moke je kruh bil, pa ne le kruh, ampak dober kruh!
1 kg pirine moke
5,5 dl tople vode
1 vrečka suhega kvasa
1 žlica sladkorja
2 žlički soli
Iz sestavin zamesimo testo. Če imamo občutek, da je
malce presuho, postopoma dodamo še malo vode. Ta postopoma je mišljen resno,
kajti kaj hitro postane testo preveč lepljivo. V tem primeru ga lahko
korigiramo še z malce moke, lahko tudi ostre pšenične. Ampak tega dodajanja sem
in tja ne delajmo predolgo, da se nam ne bi dogajalo tako kot možicema iz
risanke »A je to?«, ko sta stolu krajšala noge. Skratka testo mora biti
primerno voljno, mesiti pa ga moramo nekaj časa, kajti le tako lahko
pričakujemo rahel kruh. V skledi pokritega s krpo pustimo vzhajati kakšni dve
uri. Še enkrat ga premesimo z rokami, ki smo jih prej omočili v vodi (tako se
nam ne bo lepilo). Oblikujemo štruce in jih zložimo na peki papir. Pustimo jih vzhajati
še kakšno uro in poškropljene z vodo denemo v pečico ogreto na 200 stopinj. Na
tej temperaturi jih pečemo 10 minut, nato zmanjšamo na 180 in pečemo še približno
20 minut. Dolžina peke je odvisna od pečice. Pečene štruce ohladimo na rešetki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar